GOV.SI

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Spletno rubriko "Arhivalija meseca" v Arhivu Republike Slovenije pripravljamo od januarja 2011. Namenjena je popularizaciji arhiva in arhivskega gradiva. Predstavljamo tisto arhivsko gradivo oziroma dokumente, ki so vizualno ali vsebinsko posebej zanimivi, na novo prevzeti v arhiv ali doslej spregledani, povezani z raznimi obletnicami, aktualnim dogajanjem v družbi in še mnogo več.

Arhivske dokumente predstavljamo v sliki in besedi. Število predstavljenih reprodukcij je odvisno od obsega in vizualne privlačnosti dokumenta. Poleg reprodukcij dokumentov pripravljamo krajša spremna besedila, ki ponujajo opis dokumenta (zlasti njegovih posebnosti), kratek povzetek vsebine, izvleček ali prevod bistvenih delov. Prav tako predstavljamo kontekst nastanka dokumenta oziroma oseba, dogodek ali proces, ki ga dokument odslikava.

Arhivalijo meseca smo v sistemu Cobiss registrirali kot elektronski vir – periodično publikacijo oziroma časopis. Od novembra 2011 pripravljamo poleg slovenske tudi angleško verzijo.

Hkrati z objavo v spletni rubriki arhivalijo meseca (praviloma) v izvirniku razstavljamo tudi v preddverju arhivske čitalnice v baročni Gruberjevi palači, zato si izbor slovenske arhivske zapuščine lahko ogledate tudi "v živo".

Verjamemo, da bomo širši javnosti tudi na tak način odprli pogled na naše delo, predvsem pa postopoma v sliki in besedi sestavili svojevrsten mozaik iz naših fondov in zbirk.

Arhiv arhivalije meseca (2011-2018)

Arhivalije meseca v letu 2019

  • Julij 2019: Zrcalo časa v zapisnikih organov Ljubljanske kreditne banke

    Protokoli o plenarnih sejah upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke iz let 1926–1932 so kaligrafsko zabeležene razprave, tehtanja in ugotavljanja članov uprave prve »prave slovenske« banke. Za razliko od s številkami nabitih tiskanih letnih poročil so bolj osebna, neposredna in konkretna pričevanja. Ob njihovem branju zlahka zdrsnemo 90 let nazaj. Izvemo, na primer, da je poslovodstvo banke v začetku leta 1930 bolj skrbelo »abnormalno vreme« minulega leta kot pa ameriški borzni zlom.

  • Junij 2019: Slovenska centralna vojna partizanska bolnica in konspiracija

    Konspiracija vojnih bolnic je bila nujna in za postojanke so vedeli le redki. Za bolnice so bila najbolj primerna malo obljudena kraška območja, naravno oblikovani jarki, gozd je moral biti iglast, zaraščen, sledi je bilo treba dobro zabrisati. Posebno pozornost so namenjali vhodom v postojanke, ki jih je bilo potrebno še posebej dobro zamaskirati. Za partizanske bolnice je veljalo nenapisano pravilo, da konspiracije ni nikoli preveč.

  • Maj 2019: Govor Rudija Šeliga na Borštnikovem srečanju leta 1996

    Kot majsko arhivalijo meseca objavljamo govor, ki ga je Rudi Šeligo imel oktobra 1996 na Borštnikovem srečanju v Mariboru. Dokument hranimo v Šeligovi osebni zapuščini, ki smo jo v Arhiv RS prevzeli leta 2015. Pozoren bralec Šeligovega govora bo zlahka ugotovil, da se danes, skoraj četrt stoletja kasneje, v slovenski kulturi ni prav veliko spremenilo. Enak govor bi lahko objavil tudi danes; še vedno bi bil, žal, enako aktualen.

  • April 2019: Arhivska snemanja Viba filma 1967–1975

    V zapuščini, ki smo jo v letu 2018 prevzeli po pokojnemu režiserju Milanu Ljubiću, je ohranjenega tudi precej arhivskega gradiva, ki se nanaša na realizacijo t. i. Kronik, arhivskih snemanj posameznih slovenskih delavcev, pomembnih v tedanjem kulturnem in širšem javnem življenju. Ohranjeni so tudi posebni zapiski Milana Ljubića, redaktorja Kronik v obdobju 1969–1975.

  • Marec 2019: »… sedem jajc za dva kg riža in četrt kg kave …«

    Demarkacijska črta in nato državna (rapalska) meja med Italijo in novo jugoslovansko državo je zasekala v posamezne, nekoč enotne predele, občine in zaselke. Marsikdo ob meji je imel na drugi stani gozd, travnik ali njivo. Dvolastniki so imeli posebne prepustnice, prav tako tisti, ki so hodili kmetom pomagat. Ob množičnih dnevnih prehodih se je razvilo živahno tihotapstvo in kontrabant. Uradno med tema dvema pojmoma sicer ni razlike, v ljudskem spominu pa so jima pripisovali različen pomen.

  • Februar 2019: Pismo češkoslovaškega ministra za pravosodje dr. Neumana zveznemu sekretarju za pravosodje SFRJ glede rehabilitacije Vekoslava Figarja in Ivana Ranzingerja

    Arhivalija meseca je pismo češkoslovaškega ministra za pravosodje dr. Aloisa Neumana, ki ga je 6. avgusta 1966 poslal zveznemu sekretarju za pravosodje SFRJ Miloradu Zoriču. Iz pisma razberemo, da je češkoslovaški minister dlje časa spremljal situacijo v zvezi z dvema obsojencema 8. dachauskega procesa. Izrazil je veliko razočaranje nad dejstvom, da sta bila oba le pomiloščena oz. izpuščena iz zapora, ne pa tudi rehabilitirana.

  • Januar 2019: Naročilo notranjeavstrijske dvorne komore nadzornikoma cesarskega dvornega špitala v Ljubljani, naj pošljeta poročilo v zvezi z zadolženostjo špitala

    Naročilo iz leta 1609, ki ga je v imenu deželnega kneza Ferdinanda II. notranjeavstrijska dvorna komora poslala ljubljanskemu škofu Tomažu Hrenu in kranjskemu deželnemu vicedomu Jožefu Panitzolu, je droben, a dragocen košček v mozaiku raznovrstnih arhivalij o tej cesarski oziroma deželnoknežji ustanovi. Potrjuje dejstvo, da oblastem v Gradcu (in pozneje na Dunaju) ni bilo vseeno, kako posluje dvorni špital, poleg meščanskega špitala edina dolgotrajnejša špitalska ustanova v zgodnjenovoveški Ljubljani.