Skoči do osrednje vsebine

Varstvo oseb s posebnimi potrebami

Osebam s trajnimi prirojenimi ali pridobljenimi okvarami in motnjami v razvoju, ki se ne morejo vključevati v skupnost brez pomoči in ne morejo samostojno skrbeti zase, zagotavljamo pravico do socialnovarstvenih storitev, s katerimi jim nudimo prilagojene oblike dela pod posebnimi pogoji, usposabljanje ali oblike institucionalnega varstva, ki spodbujajo čim bolj samostojno življenje.

1. januarja 2019 je stopil v veljavo Zakon o socialnem vključevanju.  Status invalida po zakonu pridobijo polnoletne osebe z zmernimi, težjimi ali težkimi motnjami v duševnem razvoju, s težjimi avtističnimi motnjami, gluhoslepi z najmanj 50-odstotno izgubo sluha in prvo do vključno peto kategorijo slepote in slabovidnosti, osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro ter najtežje gibalno ovirane osebe.

Usposabljanje, delo in institucionalno varstvo

Osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju po potrebi zagotavljamo institucionalno varstvo v varstveno delovnih centrih in centrih za usposabljanje, delo in varstvo, ki nudijo osnovno, socialno in zdravstveno oskrbo.

Varstveno delovni centri (VDC) izvajajo in razvijajo storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, v katero se vključujejo odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Storitev uporabnikom daje možnost aktivnega vključevanja v družbeno življenje in delovno okolje ter opravljanja koristnega, vendar njihovim zmožnostim primernega dela.

Centri za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) vključujejo v institucionalno varstvo otroke, mladostnike ter odrasle osebe, s čimer ustvarjajo pogoje za stalen razvoj in kakovostno življenje oseb z motnjami v duševnem razvoju v vseh življenjskih obdobjih. Otroci in mladostniki se vključujejo tudi v program vzgoje in izobraževanja.

Skrb za duševno zdravje

Odraslim osebam z dolgotrajnimi  težavami v duševnem zdravju po potrebi zagotavljamo institucionalno varstvo v posebnih socialnovarstvenih zavodih, ki nudijo oskrbo, zdravstveno oskrbo, varstvo in strokovno obravnavo.

Dobro duševno zdravje je temelj zdravja nasploh in s tem socialne, družinske in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje ter kakovosti življenja ljudi. Duševne motnje so veliko breme za posameznike in njihove bližnje, pomenijo pa tudi veliko izgubo in obremenitev za gospodarske, socialne in izobraževalne sisteme. Vizija, ki smo jo zapisali v Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018 – 2028, je zato vsem prebivalcem Slovenije zagotoviti pravico do optimalnega duševnega in telesnega blagostanja, do pogojev za razvoj in udejanjanje vseh svojih potencialov v poklicnem, družbenem, zasebnem in družinskem življenju ter do enakega dostopa do kakovostnih virov pomoči. Naš cilji je krepiti in ohranjati dobro duševno zdravje prebivalcev, preprečevati duševne težave in motnje od najzgodnejšega obdobja do pozne starosti, zmanjšati stigmo in diskriminacijo oseb z duševnimi motnjami, izboljšati kompetence strokovnih služb in  zmanjšati institucionalizacije na področju duševnega zdravja.

Zakon na področju socialnega varstva med drugim uveljavlja pomembne institute koordinatorja obravnave v skupnosti, zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja ter multidisciplinarne time, ki jih imenujejo centri za socialno delo za vsak posamezni primer. S temi instituti uporabniki dobivajo nove strokovnjake, ki jim bodo pomagali pri ponovni integraciji v lokalno okolje in varovali njihove pravice ob prisilni hospitalizaciji.

Oskrbovalec družinskega člana – pomoč v domačem okolju

Ena od oblik varstva oseb s posebnimi potrebami, ki se izvaja v domačem okolju je oskrbovalec družinskega člana, ki je sicer pravni naslednik družinskega pomočnika po Zakonu o socialnem varstvu.

Pravica do oskrbovalca družinskega člana - pomoč v domačem okolju izhaja iz Zakona o dolgotrajni oskrbi.

Oskrbovalca družinskega člana lahko izberejo upravičenci, ki se uvrstijo v 4. ali 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe.

Oskrbovalec družinskega člana nudi uporabniku storitve v skladu z osebnim načrtom.

Oskrbovalec družinskega člana je lahko oseba:

  • ki je psihofizično sposobna za opravljanje nalog oskrbovalca družinskega člana in je družinski član, ki dejansko biva na istem naslovu kot upravičenec,
  • ni pravnomočno obsojena zaradi storitve kaznivega dejanja in
  • je opravila usposabljanja za oskrbovalca družinskega člana.

Oskrbovalec družinskega člana je upravičen:

  • do delnega izplačila za izgubljeni dohodek v višini 1,2 kratnika minimalne plače,
  • vključenosti v vsa obvezna zavarovanja,
  • načrtne odsotnosti v obsegu 21 dni in
  • do usposabljanj.

Inšpekcijski nadzor

Naloge, ki jih izvajalcem socialnovarstvene dejavnosti nalagajo veljavni predpisi, nadzoruje socialna inšpekcija na Inšpektoratu za delo.