Skoči do osrednje vsebine

Novice

Prilagodite izpis

Filters.LEGEND_TITLE
Ponastavi
  • 9. 12. 1991: Ali Jugoslavija še obstaja?

    Po enem mesecu premora se je v Haagu nadaljevala mirovna konferenca o Jugoslaviji, ki so se je pod predsedovanjem lorda Carringtona prvič udeležili samo predsedniki šestih nekdanjih jugoslovanskih republik, med njimi tudi Milan Kučan.

  • 8. 12. 1991: Kljub ameriškemu nasprotovanju naraščajoča podpora priznanju neodvisnosti

    Arbitražna komisija je na zahtevo lorda Carringtona ocenila, da jugoslovanska federacija ne obstaja več. Kljub nasprotovanju uradnega Washingtona glede priznanja novih držav na jugoslovanskem pogorišču je evropska dvanajsterica pod nemškim vodstvom napovedala priznanje Slovenije in Hrvaške med skorajšnjim zasedanjem ministrskega sveta v Maastrichtu in božičem. Doma pa je mirno decembrsko nedeljo zmotilo razgrajanje italijanskih iredentistov v Kopru.

  • Dr. Franci Petek: Sloveniji želim, da ohrani visok tempo razvoja

    Na vprašanje kako vidi Slovenijo danes, predvsem v smislu gospodarstva, kreativnosti, poslovnih priložnosti, svojih izkušenj, Franci Petek, nekdanji svetovni prvak v smučarskih skokih, novinar na komercialni televiziji, doktor geografije, direktor Smučarske zveze Slovenije, vzgojitelj pedagogike Montessori, zdaj direktor Zavoda za šport RS Planica, odgovarja: »Ponosen sem da živim v Sloveniji, govorim slovenski jezik, sem Slovenec. Svojim otrokom poudarjam, da živimo v deželi kamor vsi želijo na počitnice. Sam sem imel priložnost videti številne manj in bolj oddaljene države.«

  • 7. 12. 1991: Nadaljevanje priznavanja Slovenije in razvoj gospodarstva

    V Sloveniji sta bila čedalje bolj na prvem mestu gospodarski razvoj in delovanje bank. Tako je predsednik vlade Peterle sodeloval na okrogli mizi Manager kluba Otočec o lastninjenju podjetij. Hkrati so bile na naslovnicah afere s področja gospodarstva, na primer stečajno upraviteljstvo Elana in podobno. Delovanje in stabilnost bančnega sektorja sta bila pomembna skrb za novo državo, na kar kaže tudi obisk delegacije Banke Slovenije v ZDA.

  • Video

    Anton Selan prehodil vseh 30 vrhov

  • 6. 12. 1991: Prizadevanja za čimprejšnje priznanje Slovenije se nadaljujejo

    »Med evropskimi državami vlada spor zaradi priznanja Slovenije in Hrvaške. Del evropskih držav čaka na državo, ki bo prevzela iniciativo pri priznanju Slovenije in Hrvaške. Imam vtis, da bodo države ES sledile Nemčiji in Italiji do marca prihodnjega leta,« je povedal dr. Jože Pučnik po vrnitvi z obiska Evropskega parlamenta, ki ga je organiziral tamkajšnji nemški klub socialdemokratskih poslancev.

  • 5. 12. 1991: Vprašanje nerojenih življenj pretresa mlado državo

    Zaradi sprejemanja slovenske ustave živahna razprava o splavu v velikem deležu zavzema medijski prostor. Mnenja se razpirajo od teh, ki zagovarjajo pravico otrok do življenja od spočetja naprej, pa vse do teh, ki splav reducirajo na vprašanje ženskega trebuha. Tema odmeva tudi v slovenskem tisku v tujini, zlasti v decembrskih številkah Svobodne Slovenije.

  • 4. 12. 1991: Zdravko Počivalšek vzel v bran kmete

    Pred zasedanjem evropskih zunanjih ministrov v Bruslju je postajalo vedno bolj jasno, na katere države lahko Slovenija računa. Zlasti odločna nemška podpora je zelo olajšala pot do mednarodnega priznanja naše države. Med domačimi temami pa sta tega dne največ pozornosti pritegnili celodnevna seja ustavne komisije, ki se je lotila najbolj spornih členov nove ustave, ter napovedane nove podražitve živil, za kar so nekateri krivili kmete, ki jim je v bran stopil Zdravko Počivalšek.

  • Slovenski festival v Bruslju predstavil raznoliko in vsestransko uspešno Slovenijo

    Na Slovenskem festivalu v Bruslju se je v tednu med 29. novembrom in 3. decembrom odvila vrsta promocijskih dogodkov s področja kulture, športa in kulinarike. Osrednji dogodki Slovenskega festivala, ki ga je Slovenija ob skorajšnjem zaključku predsedovanja Svetu EU in 30-letnici samostojnosti priredila v Bruslju, so se odvijali v prireditvenem prostoru na krožišču Schuman v evropski četrti. Prireditve s področja športa, znanosti, kulture in gastronomije so pritegnil tako ljubitelje glasbe in leposlovja kot tudi športne navdušence. Razstave, koncerti, razprave in filmske projekcije, pospremljene s slovensko tradicionalno kulinariko, ki smo jih soustvarjali tudi sodelavci Urada vlade za komuniciranje, so navdušile domače in tuje obiskovalce, Sloveniji pa prinesle ugled gostoljubne in zaželene destinacije.

  • 3. 12. 1991: Trdne obljube iz Bonna za Slovenijo

    Na rojstni dan največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna je Slovenija od vodilnih nemških politikov dobila zagotovilo, da je na cedilu ne bodo pustili niti po pričakovanem priznanju neodvisnosti. Na svetovni sceni je še vedno odmeval ukrajinski referendum o neodvisnosti, po katerem so se začela nakazovati ukrajinsko-ruska trenja.

  • 2. 12. 1991: Ukinitev gospodarskih sankcij

    Ministrski svet Evropske skupnosti je potrdil, da so bile Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Makedonija tako imenovane kooperativne republike (nekdanje) Jugoslavije in da proti njim praktično ne bodo veljale več gospodarske sankcije, uvedene proti Jugoslaviji, ki pa so ostale v veljavi za Srbijo in Črno goro.

  • 1. 12. 1991: Evropsko ali jugoslovansko priznanje Slovenije

    Nemški zunanji minister Genscher je pred zasedanjem zunanjih ministrov Evropske skupnosti ponovno zatrdil, da hoče Nemčija priznati samostojnost Slovenije in Hrvaške še pred božičem. Pri tem je v svojem članku za Welt am Sonntag poudaril pričakovanje, da bodo samostojne republike nemudoma priznale načela Pariške listine.

  • 30. 11. 1991: Bonn in Pariz dogovorjena o priznanju Slovenije in Hrvaške

    Po vrsti izjav Bonna v prid priznanja Slovenije in Hrvaške, ki so francosko diplomacijo dokaj vznejevoljile, saj so po njenem mnenju razjedale enotno politično naravnanost Evropske skupnosti, in to v času, ko se je dvanajsterica ukvarjala z novo fazo integracijskega procesa, sta sosedi dosegli soglasje, da jugoslovanska kriza ne bi smela obremenjevati zasedanja Evropskega sveta v Maastrichtu. Takoj po 10. decembru, ko bodo končane razprave o gospodarsko-monetarni in politični povezavi dvanajsterice in ko bo potekel dvomesečni rok, ki ga je Evropska skupnost določila za reševanje krize v svoji soseščini, bo Bonn lahko samostojno priznal Slovenijo in Hrvaško.

  • 29. 11. 1991: Molk je pretrgan – prvo javno zaznamovanje obletnice rojstva pesnika Franceta Balantiča

    Na današnji dan pred sto leti se je rodil France Balantič, izjemni slovenski pesnik, ki je življenje tragično izgubil v nesmiselnem partizanskem napadu na domobransko postojanko v Grahovem 24. novembra 1943. Po drugi svetovni vojni je bil Balantič uvrščen na seznam prepovedanih avtorjev, njegove zbirke so bile izločene iz javnih knjižnic, čeprav njegova pesniška dela niso bila politično-ideološka. Postal je simbol preganjane slovenske literature. Prizadevno delo profesorja Franceta Pibernika, da bi Balantičevo ime in poezija ostala zapisana v zgodovino slovenske književnosti, je obrodilo sad že pred tridesetimi leti. Balantičev domači kraj Kamnik in Republika Slovenija sta se mu oddolžila 29. in 30. novembra 1991 s postavitvijo kipa in čudovitim prvim javnim zaznamovanjem njegove obletnice rojstva.

  • 28. 11. 1991: Priznanje kot božično darilo

    Pobudam Vatikana in Nemčije za mednarodno priznanje Slovenije se je pridružila še Italija, izjave podpore pa so prihajale tudi iz številnih drugih držav. Notranjo politiko pa sta razburkala razprava o prihodnosti naše največje banke in novi predlog proračuna.

  • 27. 11. 1991: Nemčija naj bi še pred božičem priznala Slovenijo in Hrvaško, četudi ju druge članice Evropske skupnosti ne bodo

    Zvezna republika Nemčija naj bi še pred božičem diplomatsko priznala Slovenijo in Hrvaško. Kancler Helmut Kohl je v Bundestagu izjavil, da bo Nemčija ta korak naredila, četudi se ji druge članice Evropske skupnosti ne bodo pridružile. Nemška vlada ob polni podpori socialdemokratske opozicije ni napovedala samo priznanja Slovenije in Hrvaške, temveč tudi 10. december kot rok za priznanje.

  • 26. 11. 1991: Dobre zunanjepolitične novice

    Če je predlog proračuna, ki ga je na tiskovni konferenci predstavljal finančni minister, obetal precej manj denarja, kakor je bilo želja, je Sloveniji sijalo sonce na zunanjepolitičnem področju. Mednarodno priznanje odločilnih evropskih dejavnikov se je precej približalo. Janeza Drnovška si je največ športnih zvez zaželelo za predsednika slovenskega olimpijskega komiteja.

  • 25. 11. 1991: Vlada se je po razkolu SDZ prvič ukvarjala z resnejšimi vprašanji svojega obstoja

    Prva vlada, ki je nastala po uvedbi večstrankarskega sistema v Sloveniji, se je po razkolu Slovenske demokratične zveze (SDZ) prvič ukvarjala z resnejšimi vprašanji svojega obstoja. Po neuspešnem sestanku vladajoče koalicije Demos 16. novembra in neposrečenih nastopih nekaterih koalicijskih veljakov v tedanji skupščini nekaj dni pozneje sta zahtevi po glasovanju o zaupnici vladi vložili opozicijski stranki socialistov in liberalcev. Premier Lojze Peterle je v želji po utrditvi razrahljanih stališč v koaliciji in nadzoru procesa na seji Demosa napovedal, da bo tudi sam sprožil vprašanje zaupnice. To je širši javnosti sporočil na tiskovni konferenci 25. novembra.

  • 24. 11. 1991: Diplomatska prizadevanja za mednarodno priznanje se krepijo

    V zadnjih dneh je bila slovenska diplomacija izjemno aktivna. Drugo za drugim so sledila visoka dvostranska srečanja po vsej Evropi. Tako se je zunanji minister Dimitrij Rupel udeležil mednarodnega simpozija o vlogi narodov, držav in demokracije pri gradnji nove Evrope, ki je potekal med zasedanjem Evropskega parlamenta. Tam se je sestal z generalno sekretarko Sveta Evrope Catherine Lalumière. Predsednik države Milan Kučan se je v Benetkah sestal z italijanskim zunanjim ministrom De Michelisom glede dnevnega reda srečanja v Maastrichtu, ki bi moral vsebovati priznanje Slovenije in Hrvaške.

  • 23. 11. 1991: »Nekega zgodovinskega obdobja je očitno konec. Zdaj se začenjajo karte mešati na novo.« (Pučnik)

    Slovenski politični vrh se je v Rimu, Benetkah in Tinjah srečal s politiki sosednjih držav Italije in Avstrije ter drugimi evropskimi politiki, s katerimi so razpravljali o priznanju Slovenije. Člani Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS) so na konferenci v Kopru obravnavali prometno politiko in politično stanje v Sloveniji. Potekala je seja predsedstva Zelenih Slovenije, kjer se je pokazalo, da se trenja znotraj stranke stopnjujejo. Na Zavrhu in v Lenartu so počastili 73. obletnico dneva, ko je Rudolf Maister s svojo novoustanovljeno slovensko vojsko razorožil nemško varnostno stražo v Mariboru in prevzel vojaško oblast v mestu.