Na Prešernov praznik je slovenske ceste prekrila snežna odeja, ki je prinesla kar nekaj zastojev in težav v prometu. Težave in nesporazumi pa so se že dalj časa kopičili tudi v kulturi. V medijih je bil na Prešernov praznik opazen sovražen odnos do ministra za kulturo.

Prelomni časi leta 1991, ko se ni dobro vedelo, kaj bo prinesel naslednji dan, so se dobro pokazali na osrednji kulturni prireditvi: podelitvi Prešernovih nagrad. Negotovost je bila tako velika, da jo je omenil celo slavnostni govornik.

Predsednik predsedstva Milan Kučan je komentiral izjavo predsednika koalicije Demos dr. Jožeta Pučnika, da se bo Slovenija do junija odcepila od Jugoslavije. Dejal je, da ima Pučnik kot državljan pravico javno sporočati svoje mnenje, da pa je to govoril kot predsednik svoje stranke in da za svoje besede nosi tudi odgovornost.

Skladatelj Jakob Jež, slikar Zoran Mušič in pisatelj Marjan Rožanc so ustvarjalci, ki so za svoje življenjsko delo leta 1991 prejeli Prešernovo nagrado.

Jože Pučnik je v pogovoru za nemško tiskovno agencijo DPA ponovil stališče vladne koalicije Demos s srečanja 2. februarja na Bledu, da mora Slovenija čim prej doseči samostojnost in se do junija raziti z Jugoslavijo.

Ta teden v rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavljamo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, fotografa, pisatelja, esejista, kulturnika, trojnega doktorja, častnega znanstvenika in direktorja laboratorija za nevidno Inštituta za kritične študije v Mehiki. Dr Bavčar je, kljub temu, da že leta živi v Parizu v Franciji, tesno povezan s svojo domovino Slovenijo.

Na današnji dan je Janez Drnovšek kot član predsedstva Jugoslavije zaključil svoj obisk v Davosu, kjer je sodeloval na Svetovnem gospodarskem forumu, od koder se je vrnil s sporočilom, da je uporaba sile pri reševanju krize nesprejemljiva. Hkrati so se v Bruslju sestali zunanji ministri evropske dvanajsterice, ki je sestavila diplomatski poziv jugoslovanskemu vodstvu. Pozvali so k mirnemu reševanju sporov in podprli enotnost in nedeljivost Jugoslavije.

Zaradi Jovićeve brzojavke Tuđmanu je prišlo do novega zaostrovanja razmer znotraj Jugoslavije. Medtem opozorila iz Evrope, da je poseganje po sili v reševanju jugoslovanske krize popolnoma nesprejemljivo.

Medtem ko je v Jugoslaviji vse bolj vrelo, zlasti zaradi trenj med Hrvaško na eni strani ter hrvaškimi Srbi, Srbijo in Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) na drugi strani, je predsednik sveta Demosa Jože Pučnik na pogovoru na Bledu predstavil nadaljnje slovensko ravnanje pri odhodu iz Jugoslavije.

Tega dne je v Sloveniji odmevalo dogajanje na Hrvaškem, povezano s predstavitvijo filma, ki ga je na skrivaj posnela JLA in je Martina Špeglja, hrvaškega obrambnega ministra, obtoževal tihotapljenja orožja in domnevnega terorizma. V ospredje na državni ravni pa so vse bolj stopala tudi ekonomska vprašanja.

Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je najbolj prevajan in nagrajevan slovenski avtor. Štirje kresniki za romane, Prešernova nagrada za opus, Herderjeva nagrada za književnost in avstrijska državna nagrada za evropsko književnost so le nekatera priznanja za njegovo ustvarjanje. Navdihe črpa iz zgodovine in življenja v vseh njegovih odtenkih. Njegove knjige nas spominjajo na to, kaj se zgodi, ko se državna meja čez noč spremeni v fronto.

31. januar 1991 je bil v jugoslovanskem okviru v znamenju zaostrovanja na Hrvaškem, od koder sta v Slovenijo prišla pomenljiva obiskovalca. V Beogradu pa je ne preveč uspešno zasedalo razširjeno jugoslovansko predsedstvo.

Tega dne je pri nas odmeval zaupni dokument politične uprave ZSLO z naslovom Informacija o aktualni situaciji v svetu in naši državi ter neposrednih nalogah JLA. V njem se je vojska postavila za razsodnico glede politične prihodnosti Jugoslavije in njeno urejevalko. Predsedstvo Republike Slovenije se je odločilo dokument javno predstaviti. Slovenski parlament je na ta dan na dolgi razširjeni seji razpravljal predvsem o reševanju jugoslovanske krize, varnostnih vprašanjih in stanju v JLA.

Javnost je spremljala propagandno-informativno vojno med jugoslovansko armado in hrvaško oblastjo. Na seznamu hrvaških politikov, ki bi jih JLA aretirala, sta bila tudi Janez Janša in Igor Bavčar. Glede prihodnosti slovenskega gospodarstva so se člani UO GZS pogovarjali s podpredsednikom izvršnega sveta Jožetom Mencingerjem, po besedah katerega je bil gospodarski razvoj nepredvidljiv, saj tuj kapital ni kazal interesa za prihod v Slovenijo. Pred poslanci republiške skupščine pa je bila naloga dokončanja sprejemanja delovnopravne zakonodaje.

V rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si tokrat predstavljamo dr. Alojzija Ambrožiča, kanadskega Slovenca, ki je škofovski sedež v Torontu zasedel prav v času osamosvajanja Slovenije. Čeprav kanadski državljan, se je vedno čutil Slovenca, kar je potrdil ob škofovskem posvečenju, ko je vse prisotne nagovoril tudi v slovenskem jeziku, še zlasti pa v letu 1991, ko so potekali ključni dogodki osamosvajanja Republike Slovenije. Dr. Ambrožiča je leta 1998 za kardinala imenoval papež Janez Pavel II.

Osemindvajseti januar 1991 je prinesel vrhunec vohunske afere med Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) in Hrvaško, Slovenijo je za tri ure delno ustavila stavka javnih cestnih tovornih prevoznikov, mednarodno skupnost pa je zaposlovalo ameriško posredovanje v Zalivu.

Dogajanje v Jugoslaviji so v nedeljo, 27. januarja 1991, zaznamovale predvsem posledice sklepov petkovega in sobotnega zasedanja Predsedstva SFRJ. S tem je bila vsaj začasno odvrnjena nevarnost začetka oboroženih spopadov v Jugoslaviji. Obenem je bil tega dne prvič demokratično izvoljen makedonski predsednik Kiro Gligorov. Na mednarodnem prizorišču je bila pozornost svetovne javnosti še naprej usmerjena predvsem v zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu.

Pred tridesetimi leti smo Slovenci z odločitvijo za samostojnost postavili trdne temelje naše države. Kljub slovenski pripravljenosti za mirno razdružitev z Jugoslavijo, se vojni ni bilo mogoče izogniti. Nekateri naši očetje so v boju z jugoslovansko armado izgubili tudi življenje. Brez njihovih žrtev samostojne Slovenije ne bi bilo. Zato goji slovenski narod do osamosvojiteljev in vseh žrtev osamosvojitvene vojne hvaležnost in spoštljiv odnos.

Na Hrvaškem je po napetem petku v soboto prišlo do olajšanja. Srbsko-hrvaški spor, ki je Jugoslavijo skoraj spravil v vojno, se je po dolgotrajnih napetih pogovorih Tuđmana s predsedstvom SFRJ in predstavniki JLA razrešil šele v zgodnjih urah sobotnega dne.

V tednih po slovenskem referendumu za osamosvojitev so beograjski generali skušali prevzeti pobudo v svoje roke. Jezni so bili ne samo na Slovence in Hrvate, ki so napovedovali neodvisnost, ampak tudi na zvezno oblast.