Skoči do osrednje vsebine

Novice

Prilagodite izpis

Možnost filtriranja zapisov
Ponastavi
  • 9. 3. 1991: Krvavi nemiri na ulicah Beograda: srbska oblast je s silo zatrla protirežimsko zborovanje opozicije

    V soboto, 9. marca 1991, so Beograd pretresle demonstracije, ki so se prelevile v krvav spopad. Policija je namreč množico 50.000 demonstrantov napadla z vsemi sredstvi. Srbske oblasti so protiustavno uporabile tudi enote Jugoslovanske ljudske armade. V hudih spopadih med demonstranti in policijo sta življenje izgubila en demonstrant in en policist (po neuradnih podatkih naj bi bilo smrtnih žrtev celo pet), 88 ljudi pa je bilo ranjenih. Časopisi so govorili o srbskem Tiananmenu ali dogodke primerjali z romunskimi.

  • 8. 3. 1991: Markovićev posvet s premierji republik za ohranitev federacije

    Ante Marković se je 8. marca 1991 sestal s premierji republik, da bi se dogovorili o nujnih finančnih transakcijah v zvezi z delovanjem federacije. Srečanja se je udeležil slovenski premier Lojze Peterle. Podobno željo po ohranitvi federacije je imel tudi Mihail Gorbačov, ki je v Sovjetski zvezi napovedal nov zvezni dogovor, ki naj bi omogočil obstoj zveze. Na 47. zasedanju komisije OZN za človekove pravice pa je bila tema tudi Kosovo in neuradno opozorilo komisije Jugoslaviji, da se ob nadaljevanju kršenja človekovih pravic lahko začne tudi uradni postopek proti državi.

  • 7. 3. 1991: Jugoslovanska armada brez Slovencev

    Na današnji dan je slovenski parlament podprl spremembe ustavnega zakona s področja ljudske obrambe, s katerimi je bil uveden moratorij na pošiljanje slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v jugoslovansko armado. Burne razprave in zapleti pred glasovanjem so pokazali na globok razkol med zagovorniki izgradnje slovenske vojske in njenimi nasprotniki, ki so zagovarjali demilitarizirano Slovenijo; nekateri izmed njih pa še vedno upali na ohranitev jugoslovanske skupnosti.

  • 6. 3. 1991: »Vendar se v tem trenutku opredeljujem za obrambo Slovenije«

    Tudi v sredo, 6. marca 1991, je bila razviden vse hitrejši potek razpadanja Jugoslavije. Na vsejugoslovanski ravni so še vedno odmevali dogodki v slavonskem Pakracu, v slovenski skupščini pa se je razplamtela razprava o tem, ali je osamosvojitev res mogoče izpeljati ob hkratni demilitarizaciji. Z dvema kadrovskima odločitvama je bil storjen pomemben korak v smer monetarne osamosvojitve Slovenije.

  • Alpinin pohodni čevelj I feel Slovenia

    Želja po gibanju je del vsakega Slovenca, gibanje nas napolni z elanom, izjemno radi imamo vse športne aktivnosti v naravi. Zelo radi imamo svoj prosti čas in eden od najbolj priljubljenih načinov preživljanja prostega časa je pohodništvo.

  • 5. 3. 1991: Samo gospodarska stabilnost jamči suverenost

    Začelo se je tridnevno zasedanje slovenske skupščine, ki naj bi pripeljalo do sprejema proračuna za leto 1991. V vseh treh zborih se je razvila vroča razprava o proračunu, predvsem glede razporeditve denarja za nekatere proračunske postavke. Slovenska vlada je napovedala nižji proračun, poslanci pa so se večinoma strinjali, da vladajo v gospodarstvu slabe razmere, zato ga je nujno potrebno razbremeniti in hkrati povečati naložbe v infrastrukturo.

  • 4. 3. 1991: Demos ostal brez Sivih panterjev

    Najpomembnejša novost dneva v Sloveniji je bila sprememba v sestavi koalicije Demos. Tega dne je namreč vladno koalicijo zapustila upokojenska stranka Sivi panterji, ki se je sredi marca 1990 priključila Demosu. Razmere v Jugoslaviji pa so bile v znamenju naraščanja napetosti v narodnostno mešanih predelih Hrvaške, predvsem v mestecu Pakrac, kjer se razmere po petkovem srbskem uporu, še vedno niso umirile.

  • 3. 3. 1991: Politična enotnost je pri pomembnih odločitvah nujna

    Medtem ko je jugoslovanski politični vrh zahteval ukrepe, s katerimi bi onemogočil plebiscitno željo slovenskega naroda o samostojni državi, se je Demosovemu poslanskemu klubu zdelo nujno doseči politično enotnost slovenske skupščine (državni zbor) pri pomembnih odločitvah.

  • 2. 3. 1991: Slovenci v zamejstvu in po svetu v skrbeh za Slovenijo

    Slovenija si utira dve poti: zunanjo v državno neodvisnost in samostojnost, notranjo pa v gospodarsko ozdravitev in demokracijo. Obe sta zelo naporni, druga še bolj kot prva, ocenjuje mesečnik za Slovence po svetu Naša luč.

  • 1. 3. 1991: Franco Juri proti preusmeritvi nabornikov v slovensko TO

    Ustavna komisija slovenske skupščine je 1. marca 1991 podprla predlog za vojaško usposabljanje slovenskih nabornikov v slovenski Teritorialni obrambi in policiji. A podpora ni bila soglasna.

  • 28. 2. 1991: Pripravljen predlog zakona o obrambi in zaščiti za zagotovitev plebiscitne odločitve

    Vlada je s predlogom zakona omogočila postopni prehod na novi sistem obrambe in zagotovila zaščito slovenske suverenosti. Ministri Rupel, Mencinger, Stanič in Puhar so pojasnjevali odločitve in predstavili ocene o dogajanju v državi. V javnosti je odmeval odstop rektorja mariborske univerze dr. Alojza Križmana, predsednik Komisije Pravičnost in mir dr. Anton Stres je predstavil pogled na uvedbo verouka v šolah.

  • 27. 2. 1991: Zvezda kar noče iz glave

    Sreda 27. februarja 1991 je bila pester dan. Na svetovnem prizorišču je najbolj odmevalo ponehavanje spopadov v Zalivu, na domačem parketu je bil glavna »zvezda« predlog zakona o denacionalizaciji.

  • 26. 2. 1991: Brezupno iskanje jugoslovanskega modus vivendi

    Na današnji dan so odmevali različni poskusi za mirno rešitev jugoslovanskega konflikta in ohranitev ohlapne jugoslovanske povezave. Del slovenske politike je opozarjal na mednarodno osamitev ob odcepitvi in zaviral popravo nekaterih starih krivic. Slovenska narodna manjšina v Avstriji si je medtem prizadevala za mednarodno priznanje Slovenije.

  • dr. Jože Bernik (Rojaki za samostojno Slovenijo)

    Tokrat v rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavljamo dr. Jožeta Bernika, svetovno priznanega pravnega strokovnjaka, ekonomista, politika in velikega slovenskega domoljuba. Bernik je s svojo aktivnostjo in poznanstvi v ZDA bistveno pripomogel k spremembi uradnega ameriškega stališča o Sloveniji kot delu enotne Jugoslavije. Svojo moč in energijo, kot tudi svoja finančna sredstva, je v tujini namenjal uveljavljanju slovenstva in zavedanja o Sloveniji.

  • 25. 2. 1991: Demosova vlada išče podporo proračunu

    Petindvajsetega februarja 1991 so po petintridesetih letih razpustili vojaško organizacijo Varšavskega sporazuma, v vojni v Perzijskem zalivu so se začeli spopadi za mesto Kuvajt, na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pa so se opredelili do predloga republiškega proračuna.

  • Video

    Alenka Gotar: »Uresničile so se dolgoletne sanje naših prednikov«

    Ob 30. obletnici samostojnosti države znane Slovence sprašujemo, kaj jim pomeni ta obletnica, ali se morda spominjajo kakšnega dogodka iz tistega obdobja, če so se takrat seveda že rodili, so jim morda starši kaj pripovedovali o času osamosvajanja in kaj jim pomeni imeti svojo državo.

  • Video

    Karolina Cvikl: Za Slovenijo se je vredno potruditi

    Karolina Cvikl je veteranka vojne za Slovenijo in članica Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Z nami je delila svojo zgodbo iz časa osamosvajanja Slovenije, ko se je v najtežjih trenutkih odločila za prestop v Teritorialno obrambo.

  • 24. 2. 1991: Republiški voditelji podajajo svoj pogled na prihodnost Jugoslavije, Zeleni Slovenije polemično o razrezu proračunskih sredstev

    Nedeljo 24. februarja 1991 so na jugoslovanski ravni zaznamovali odmevi po sestanku predsedstva SFRJ v Sarajevu 22. februarja, na katerem so predstavniki republik znova neuspešno skušali presekati jugoslovanski gordijski vozel. V Sloveniji so Zeleni polemično razpravljali o deležu sredstev, namenjenih vojski. Pozornost javnosti so to nedeljo sicer pritegnile predvsem razmere v Iraku oziroma Kuvajtu, kjer so koalicijske sile pod vodstvom ZDA začele dolgo pričakovano kopensko ofenzivo za osvoboditev te države, ki so jo vse od avgusta leta 1990 zasedale enote iraškega diktatorja Sadama Huseina.

  • Luka Koper je zelena vstopna točka v osrčje Evrope

    Luka Koper je edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče, zato je za Slovenijo strateškega pomena. Omogoča najbližjo povezavo srednje in vzhodne Evrope s Sredozemljem. Javna agencija Spirit Slovenija je Luko Koper zaradi njene pomembnosti, predvsem pa trajnostne naravnanosti sprejela tudi med ambasadorje slovenskega gospodarstva.

  • 23. 2. 1991: V tujini pozornost zalivski vojni, doma nič novega

    Soboto 23. februarja 1991 so zaznamovali predvsem dogodki v tujini. Ameriški predsednik George Bush je namreč iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu postavil ultimat, da najpozneje v soboto do 18. ure po srednjeevropskem času začne umikati svoje čete iz zasedenega Kuvajta.