Tokrat v rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavljamo Božidarja Finka. Bil je zagotovo eden od tistih Slovencev v Argentini, ki je bil zaslužen za to, da je Argentina kot ena prvih držav na svetu priznala samostojnost in neodvisnost Slovenije.

Na domačem političnem parketu je med vsakodnevnimi pretresi odmevala novica o odstopu podpredsednika slovenske vlade in gospodarskega ministra dr. Jožeta Mencingerja. Slovenijo je obiskal ameriški veleposlanik v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ) Warren Zimmermann. Poudaril je, da bi odhod Slovenije brez sporazuma z Jugoslavijo lahko pomenil tudi njeno izolacijo.

Nedeljski konec tedna je minil v prizadevanjih visokih predstavnikov Slovenije za utrjevanje njenih mednarodnih zavezništev, izstopal pa je tudi uspešen konec mednarodne vaje civilne zaščite Protala 91.

20. aprila 1848 je bilo na Dunaju ustanovljeno društvo Slovenija, ki je objavilo javni poziv z znamenitimi tremi točkami slovenskega narodnega programa: združitev Slovencev v eno deželo z lastnim parlamentom, uvedba slovenskega jezika v šole in urade ter nasprotovanje vključitvi v nemško državo. Program v tistem obdobju ni bil uresničljiv. Dobrih 140 let pozneje, 20. aprila 1991, je bila Slovenija na pragu tega, da uveljavi popolno suverenost, ki je bila večinsko izražena 23. decembra 1990 na plebiscitu o samostojnosti Slovenije. A pot do tja je bila še polna ovinkov in trnja.

Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil slovesnosti ob obeležitvi 30. obletnice sprejema zakona o vojaški dolžnosti, kjer je imel tudi nagovor.

Ob 30. rojstnem dnevu Slovenije je Muzej pošte in telekomunikacij pripravil likovni natečaj, namenjen otrokom od 4. leta do 9. razreda osnovne šole.

Potem ko je bil 18. aprila 1991 zvečer sprejet zakon o vojaški dolžnosti, je obrambni minister Janez Janša do naslednjega jutra pripravljal osnutek dokumenta z delovnim naslovom Možne variante razdružitve z obrambnega vidika. Na jugoslovanski ravni je zvezni premier Ante Marković po obisku v Londonu še plaval na oblakih.

Slovenska skupščina je po burni razpravi, v kateri zlasti iz vrst poslancev iz Stranke demokratične prenove (nekdanje Zveze komunistov) in Liberalne demokracije Slovenije ni manjkalo ostrih nasprotovanj zakonu o vojaški dolžnosti, končno sprejela še zadnji nujni sistemski akt za osamosvojitev na obrambnem področju. Poleg vojaške dolžnosti je zakon urejal tudi civilno službo. Vlada je bila obtožena militarizma kljub temu, da je bil uzakonjen najkrajši vojaški rok v Evropi in najkrajša civilna služba na svetu z zelo liberalnim postopkom ugotavljanja pravice do ugovora vesti.

V vladi so se začele prve najave menjave ministrov, vlada se je branila pred interpelacijami, mil zakon o vojaški dolžnosti pa je opozicija označevala za militarizacijo države - odločitve o kakršnikoli slovenski vojski je želela preložiti na kasneje. Poteze Evropske skupnosti so kazale, da bi raje videla ohranjeno Jugoslavijo.

Tomaž Košir je po manj kot letu dni odstopil z mesta predsednika Gospodarske zbornice Slovenije. Ob tem je opozoril na nemogočo dediščino na področju gospodarskega okolja, zlasti z vidika nujnega prestrukturiranja zunanje trgovine: »Slovenija dejstvu, da ima preorganizirano in neracionalno nadgradnjo, ki je obubožano gospodarstvo ni sposobno vzdrževati, pač ne more uiti, zato nima smisla tiščati glave v pesek.«

Tokrat v rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavljamo Marjana Kovača. Prvi predsednik Avstralsko slovenske konference v zgodovinsko pomembnem času, ko so potekale aktivnosti za osamosvojitev Slovenije, je eden tistih rojakov, ki so bistveno prispevali k hitrejšemu priznanju slovenske države s strani Avstralije.

Izvršilni odbor Slovenske kmečke zveze – Ljudske stranke je v začetku aprila 1991 zahteval takojšno zamenjavo takratnega ministra za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jožeta Osterca, s čimer je bila v najtežjem obdobju priprav na dejansko osamosvojitev sprožena vladna kriza.

Ozemlje današnje Slovenije je bilo poseljeno že v prazgodovini. Ena najpomembnejših najdb, ki datira v čas stare kamene dobe, je verjetno najstarejše glasbilo na svetu – piščalka iz jame Divje babe v bližini Cerkna. Strokovnjaki ocenjujejo, da je piščalka stara približno 55.000 let.

Tretja velikonočna nedelja je bila v znamenju varljivega zatišja pred burjo. Umiritev razmer na Hrvaškem je dala zagon upanju, da se bo dalo federacijo razdružiti po mirni poti. Tako je bila tisti vikend v Sloveniji glavna novica srečanje predstavnikov Mednarodnega denarnega sklada s slovenskimi ministri.

Medtem ko so nekatere države, tudi ZDA, še vedno upale, da Jugoslavije ne bo razpadla, je slovenska diplomacija iskala poti k čim hitrejšemu mednarodnemu priznanju Slovenije.

Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je na Dunaju zavrnil možnost oblikovanja jugoslovanske konfederacije, medtem pa je predsednik zvezne vlade Ante Marković s slovenskimi mediji delil svojo vizijo razvoja Jugoslavije. Notranjepolitično dogajanje sta zaposlovala civilno služenje vojaškega roka in zahteva Slovenske kmečke zveze – ljudske stranke (SKZ-LS) po odpoklicu njihovega kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca.

Na današnji dan so na različnih ravneh potekali politični pogovori o jugoslovanski prihodnosti, a otipljivih rezultatov niso dali. Zveza združenj borcev se je medtem pripravljala na praznovanje 50. obletnice ustanovitve Protiimperialistične fronte in se za zavarovanje »pridobitev revolucije« zatekla tudi po pomoč v tujino.

Demosova vlada je nadaljevala svoja prizadevanja za mednarodno podporo slovenski osamosvojitvi. Zunanji minister dr. Rupel je tokrat s predavanjem nastopil na Dunaju v Društvu za zunanjo politiko, ki je bilo ustanovljeno leta 1945 pod pokroviteljstvom takratnega avstrijskega zveznega predsednika Karla Rennerja, zveznega kanclerja Leopolda Figla in župana Dunaja Theodorja Kornerja. Namen organizacije je informiranje avstrijske javnosti o ciljih in dosežkih zunanje politike, pomembnih za Avstrijo. Rupel je v uvodu svojega govora poudaril: »Slovenci smo samosvoje in trmoglavo ljudstvo, ki se je na tem delu sveta obdržalo več kot tisoč let, in nobenega razloga ne vidim, da bi nam moč pošla ravno zdaj, ko smo razrešili notranjepolitične probleme in ko smo zavzeli stališče glede Jugoslavije.«

V Beogradu se je končal dvodnevni obisk sovjetskega zunanjega ministra Aleksandra Besmertniha, ki je potrdil medsebojno podporo nadaljnjemu obstoju obeh razpadajočih držav. Slovenski član predsedstva Jugoslavije dr. Janez Drnovšek je sodeloval na srečanju Svetovnega gospodarskega foruma (The World Economic Forum - WEF), kjer je od predstavnikov različnih mednarodnih gospodarskih organizacij dobil zagotovilo o podpori in sodelovanju WEF s Slovenijo, če se ta osamosvoji. Republiška ustavna komisija je nadaljevala razpravo o oblikovanju nove slovenske ustave.

Ta teden v rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavljamo Dorothy Lenarčič, soustanoviteljico Slovenskega informacijskega centra, ki je v času prvih manifestacij slovenske skupnosti v Kanadi v času osamosvajanja Slovenije odigrala izjemno pomembno vlogo seznanjanja kanadske javnosti z dogajanjem v Sloveniji, s slovenskimi cilji, pa tudi s slovensko skupnostjo v Kanadi.