Skoči do osrednje vsebine

Novice

Prilagodite izpis

Filters.LEGEND_TITLE
Ponastavi
  • 1. 5. 1991: Veljati začel slovenski eku, predhodnik lastne slovenske valute

    Mediji so poročali, da je prvi maj, medtem ko je Slovenija v procesu demokratizacije in priprav na osamosvojitev, izgubil precej političnega naboja. Ljudje so lepo vreme in prost dan izkoristili za delo na polju in v gozdu.

  • 30. 4. 1991: Pripravljeni tudi na črni scenarij

    Zaradi naglega zaostrovanja političnih razmer v Jugoslaviji se je zdela mirna rešitev konflikta vedno manj uresničljiva. Osamosvojitvena vlada se je zato pripravljala na najslabše scenarije, obenem pa se je spoprijemala z velikimi političnimi in ideološkimi razhajanji Demosove koalicije in tudi znotraj nekaterih koalicijskih strank, zlasti intelektualno močne SDZ.

  • Študijski dnevi Draga (Rojaki za samostojno Slovenijo)

    Ta teden v rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavljamo Študijske dneve Draga. Vsakoletna srečanja, predavanja in razprave izobražencev iz treh Slovenij, ki se že od leta 1966 odvijajo na Tržaškem pod imenom Študijski dnevi Draga, so pomembno prispevali k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije.

  • 29. 4. 1991: Teritorialna obramba krepi svojo moč

    Slovenija se je pripravljala na zaostrovanje odnosov na vojaškem področju, zato je obrambni minister Janez Janša izdal odredbo o pripravi in izvedbi poskusnega usposabljanja vojakov v učnih centrih, načelnik Republiškega štaba Teritorialne obrambe (RŠ TO) Janez Slapar pa je izdal odredbo o varovanju učnih centrov na Igu in v Pekrah. Delegaciji zvezne in slovenske vlade sta sestanek v Ljubljani namenili bolj kot vsebinskim pogovorom o sodelovanju medsebojnemu informiranju in dogovarjanju o sobivanju v prehodnem obdobju do dejanske uresničitve slovenske osamosvojitve. Peterle je Markovića prepričeval, naj ZIS slovensko odločitev upošteva že zdaj in ne čaka na konec junija.

  • Video

    Predsednik vlade Janez Janša na odkritju spominskega obeležja Demos na Račjem otoku na Brdu pri Kranju

    Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil odkritja spominskega obeležja ob 30. obletnici sestanka koalicije Demos, kjer je bila potrjena zavezanost uresničevanju plebiscitne odločitve o samostojni in neodvisni državi Republiki Sloveniji ter dogovorjena pospešitev ključnih korakov v procesu slovenskega osamosvajanja. Današnje slovesnosti so se udeležili nekateri ključni akterji tedanjega časa, med njimi Dimitrij Rupel, Lojze Peterle, Igor Bavčar, Janez Podobnik, Marjan Podobnik, Franci Feltrin in Vitomir Gros.

  • 28. 4. 1991: Demos: »Ne izpustimo zgodovinske priložnosti«

    Zadnja aprilska nedelja leta 1991 je pomenila nekakšen preobrat tako v slovenskem kot jugoslovanskem okviru. Na Brdu pri Kranju so se v tajnosti zbrali predsedniki Demosovih strank in se lotili zamud pri osamosvojitvenem procesu. Dogajanje v Kijevu v kninski občini pa je končalo skoraj mesec dni nekakšnega zatišja na Hrvaškem.

  • 27. 4. 1991: Kako, zaboga, ste mogli dopustiti, da so klerikalci prišli na oblast

    Sedemindvajsetega aprila 1991 smo zaznamovali obletnico, ki je zaradi obujanja nekaterih globoko usidranih ran razdvojila narod v na videz močnem združevalnem procesu slovenskega osamosvajanja. Predsednik vlade Lojze Peterle, ki se proslave ni udeležil, se je v Parizu dogovoril za študijski obisk slovenske skupščine.

  • 26. 4. 1991: Beograd želi slovenske nabornike, slovenska TO pa predstavi nove uniforme

    Položaj v Jugoslaviji se je konec aprila 1991 vse bolj zaostroval, še zlasti na Hrvaškem, v zveznem zboru jugoslovanske skupščine pa je srbsko-črnogorska koalicija izglasovala zakon o vojaški obveznosti, ki je posegal v slovensko zakonodajo.

  • 25. 4. 1991: Ministrski krst Jelka Kacina

    Markovo leta 1991 je bilo pestro. Po seji vlade je imel krstni nastop novi republiški sekretar oziroma minister za informiranje, v parlamentu pa je bilo živahno v družbenopolitičnem zboru. V Beogradu je bil govor predsednika zveznega predsedstva Borisava Jovića nekakšen vrhunec in zaključek aprilskega zatišja pred burjo.

  • 24. 4. 1991: Peterle v Parizu o neodvisnosti, Kučan v parlamentu o preudarnosti

    Na današnji dan sta odmevala predvsem parlamentarna razprava o osamosvojitvi in sprejetje strategije zunanje politike. Sprejetje ni minilo brez dolge in vroče razprave v parlamentu zaradi številnih pripomb k predlagani strategiji. Glavna razhajanja so bila o morebitni prihodnji nevtralnosti Slovenije. V tem času se je v Parizu mudila vladna delegacija, ki je opravila serijo pogovorov s številnimi predstavniki francoskega političnega in gospodarskega življenja z namenom pojasnitve slovenskih načrtov in razmer v Jugoslaviji.

  • 23. 4. 1991: S kakšno hitrostjo iz Jugoslavije?

    Tistega dne je slovensko predsedstvo razpravljalo o zunanjepolitični strategiji in odmevih na napovedano praznovanje 27. aprila, ki je razdvajalo slovensko javnost. Demosova koalicija pa se je soočala z vprašanjem glede konkretnih osamosvojitvenih ukrepov in napovedanih kadrovskih sprememb.

  • Božidar Fink (Rojaki za samostojno Slovenijo)

    Tokrat v rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavljamo Božidarja Finka. Bil je zagotovo eden od tistih Slovencev v Argentini, ki je bil zaslužen za to, da je Argentina kot ena prvih držav na svetu priznala samostojnost in neodvisnost Slovenije.

  • 22. 4. 1991: Ameriški veleposlanik Zimmermann ob obisku v Sloveniji svari pred »prenagljenimi koraki«

    Na domačem političnem parketu je med vsakodnevnimi pretresi odmevala novica o odstopu podpredsednika slovenske vlade in gospodarskega ministra dr. Jožeta Mencingerja. Slovenijo je obiskal ameriški veleposlanik v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ) Warren Zimmermann. Poudaril je, da bi odhod Slovenije brez sporazuma z Jugoslavijo lahko pomenil tudi njeno izolacijo.

  • 21. 4. 1991: Panevropska zveza podprla pravico Slovencev do samoodločbe

    Nedeljski konec tedna je minil v prizadevanjih visokih predstavnikov Slovenije za utrjevanje njenih mednarodnih zavezništev, izstopal pa je tudi uspešen konec mednarodne vaje civilne zaščite Protala 91.

  • 20. 4. 1991: Zapletena pot v samostojno in demokratično Slovenijo

    20. aprila 1848 je bilo na Dunaju ustanovljeno društvo Slovenija, ki je objavilo javni poziv z znamenitimi tremi točkami slovenskega narodnega programa: združitev Slovencev v eno deželo z lastnim parlamentom, uvedba slovenskega jezika v šole in urade ter nasprotovanje vključitvi v nemško državo. Program v tistem obdobju ni bil uresničljiv. Dobrih 140 let pozneje, 20. aprila 1991, je bila Slovenija na pragu tega, da uveljavi popolno suverenost, ki je bila večinsko izražena 23. decembra 1990 na plebiscitu o samostojnosti Slovenije. A pot do tja je bila še polna ovinkov in trnja.

  • Video

    Predsednik vlade Janez Janša: Nič ne more relativizirati ključnega prispevka slovenskih oboroženih sil, sestavljeno iz slovenske TO in slovenske policije, pri nastanku slovenske države

    Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil slovesnosti ob obeležitvi 30. obletnice sprejema zakona o vojaški dolžnosti, kjer je imel tudi nagovor.

  • Likovni natečaj »Podari znamko Sloveniji za rojstni dan«

    Ob 30. rojstnem dnevu Slovenije je Muzej pošte in telekomunikacij pripravil likovni natečaj, namenjen otrokom od 4. leta do 9. razreda osnovne šole.

  • 19. 4. 1991: Janša o možnih scenarijih razdružitve, Marković pa še kar v oblakih

    Potem ko je bil 18. aprila 1991 zvečer sprejet zakon o vojaški dolžnosti, je obrambni minister Janez Janša do naslednjega jutra pripravljal osnutek dokumenta z delovnim naslovom Možne variante razdružitve z obrambnega vidika. Na jugoslovanski ravni je zvezni premier Ante Marković po obisku v Londonu še plaval na oblakih.

  • 18. 4. 1991: Slovenska skupščina je končno sprejela zakon o vojaški dolžnosti

    Slovenska skupščina je po burni razpravi, v kateri zlasti iz vrst poslancev iz Stranke demokratične prenove (nekdanje Zveze komunistov) in Liberalne demokracije Slovenije ni manjkalo ostrih nasprotovanj zakonu o vojaški dolžnosti, končno sprejela še zadnji nujni sistemski akt za osamosvojitev na obrambnem področju. Poleg vojaške dolžnosti je zakon urejal tudi civilno službo. Vlada je bila obtožena militarizma kljub temu, da je bil uzakonjen najkrajši vojaški rok v Evropi in najkrajša civilna služba na svetu z zelo liberalnim postopkom ugotavljanja pravice do ugovora vesti.

  • 17. 4. 1991: V slovenski skupščini ni potrebne enotnosti

    V vladi so se začele prve najave menjave ministrov, vlada se je branila pred interpelacijami, mil zakon o vojaški dolžnosti pa je opozicija označevala za militarizacijo države - odločitve o kakršnikoli slovenski vojski je želela preložiti na kasneje. Poteze Evropske skupnosti so kazale, da bi raje videla ohranjeno Jugoslavijo.