Skoči do osrednje vsebine

Vlada sprejela mnenji glede odložilnih vetov na dva zakona iz paketa proračunskih dokumentov

Vlada je na dopisni seji sprejela mnenji glede odložilnih vetov na zakon o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti in zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju ter izredni uskladitvi pokojnin. Vlada v mnenjih Državnemu zboru predlaga, da oba zakona ponovno sprejme.

Državni svet je na 8. izredni seji, 28. novembra 2019, sprejel odložilni veto k Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021. V mnenju je Državni svet izpostavil, da vlada z združenji občin ni sklenila dogovora o višini povprečnine, ampak jo je določila sama, v skladu z zakonsko določenimi parametri.

Na isti seji je Državni svet sprejel tudi odložilni veto na Zakonu o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin. Državni svet meni, da bi se morala izredna uskladitev pokojnin opraviti v nominalnem (odstotkovnem) znesku, kot je bilo predlagano v osnovi. Sprejeta uskladitev pokojnin v absolutnem znesku, in to za vsakega upokojenca v enakem absolutnem znesku, je zanje nesprejemljiva, saj da se s tem ruši osnovno idejo pokojninskega sistema.

Glede višine povprečnin, določene v zakonu o izvrševanju proračunov vlada pojasnjuje, da se postopek za določitev višine povprečnine prične z izračunom povprečnih stroškov za financiranje obveznih občinskih nalog zadnjih štirih let. Glede mnenja Državnega sveta, da bi morali za izračun povprečnine kot izhodišče vzeti dejanske stroške leta 2018 in ne povprečja stroškov za zadnja štiri leta ter k tako dobljeni vrednosti dodati še predvidene povečane stroške v višini 27,8 evra za leto 2020 in v višini 37,1 evra za leto 2021 vlada pojasnjuje, da za predlagani način izračuna povprečnine vlada ne razpolaga z ustreznimi zakonskimi podlagami. Takšen izračun bi lahko tako bil v nasprotju z ustavnim načelom zakonitosti in posledično tudi Zakonom o javnih financah. Poleg tega vlada poudarja, da bi s strani Državnega sveta predlagana višina povprečnine v letu 2020 pomenila finančne učinke na državni proračun v višini 137,3 milijonov evrov, zagotoviti pa bi bilo treba tudi več sredstev za investicije na podlagi Zakona o financiranju občin v višini 5,7 milijona evrov (nepovratni del) ter 215.505 evrov več za financiranje narodnostnih manjšin. Glede očitka Državnega sveta glede neupoštevanja raznolikosti posameznih skupin občin pa vlada pojasnjuje, da je bilo in verjetno bo tudi v prihodnje težko, z vsemi deležniki dogovoriti enotne parametre za izračun povprečnine. Če bi se povprečnina določala za vsako posamezno občino, pa bi to nedvomno pomenilo poseg v finančno avtonomijo občin. Zvišanje višine povprečnine v zakonu o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti bi pomenilo tudi neskladnost sprejetega proračuna in zakona o njunem izvrševanju, kar pa pomeni, da po poslovniku Državnega zbora tudi državni proračun ne bi bil sprejet. Če državni proračun za leto 2020 ne bi bil sprejet, bi takšno stanje vodilo v uporabo instituta začasnega izvrševanja državnega proračuna, hkrati pa bi se v obdobju začasnega izvrševanja državnega proračuna določila povprečnina v višini, kot je določena za leto 2019.

Glede predlaganega zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju ter izredni uskladitvi pokojnin vlada pojasnjuje, da je bil namen zakona omejiti rast izdatkov na področju plač v javnem sektorju, med drugim s podaljšanjem ukrepov glede zamejitve obsega plačil za povečan obseg dela in delovno uspešnost, kar je dogovorjeno in usklajeno s sindikati javnega sektorja. Vlada je v zakonu skladno s koalicijsko pogodbo predlagala tudi ureditev izredne uskladitve pokojnin na način, kot je to bilo določeno za leto 2019, torej 1 % uskladitev ob pogoju, da gospodarska rast v 2019 preseže 3 %. V postopku obravnave zakona v Državnem zboru je bil na predlagano ureditev izredne uskladitve najprej vložen amandma, s katerim se znižuje prag pogoja za uskladitev na 2,5 % rasti BDP, kasneje pa še amandma, ki je namesto odstotkovne, predlagal nominalno izredno uskladitev v enakih zneskih za vse upokojence. Državni zbor je podprl rešitev, da se zaradi zmanjševanja socialnih razlik med upokojenci izredna uskladitev pokojnin decembra 2020 izvede v nominalnem znesku, in sicer tako, da vsi upokojenci prejmejo enak znesek. Vlada poudarja, da omenjeni zakon pomembno prispeva k vzdržnosti javnih financ, predvsem zaradi prihrankov na področju ureditve plač in drugih stroškov dela, in sicer za državni proračun v višini vsaj 38 milijonov, za javni sektor pa 64 milijonov evrov. Nesprejem zakona bi tako pomenil neposredno povečanje izdatkov in neuravnoteženost državnega proračuna 2020 oziroma težave pri njegovem izvrševanju.

Vlada Državnemu zboru predlaga, da oba zakona ponovno sprejme.