V organizaciji Mreže za prostor (IPoP) je potekalo usposabljanje in predstavitev publikacije o vlogi zelenih površin pri prilagajanju naselij na podnebne spremembe. Udeležence dogodka je nagovorila dr. Nataša Bratina, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za prostor in graditev na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP).

Regionalna razvojna agencija Koroška je 28. marca postala tretja informativna točka Alpske konvencije v Sloveniji.

Na prvi konferenci Geo Slovenija z naslovom Sotočje prostorskih informacij se je danes v Ljubljani več kot sto udeležencev posvetilo vprašanju digitalizacije prostorskih podatkov in njihove povezljivosti. Vse s ciljem digitalizacije poslovanja ter povezave prostorske, zemljiške in okoljske politike.

Pod vodstvom državnega sekretarja mag. Mirana Gajška je potekal četrti sestanek s pripravljavci prve generacije regionalnih prostorskih planov. Delovnega srečanja so se udeležili predstavniki regionalnih razvojnih agencij vseh 12 razvojnih regij, v razpravi pa so bile izpostavljene bistvene dileme glede sodelovanja z resorji, usklajevanja vsebin, sofinanciranja države in terminskega načrta.

Na današnjem dogodku z naslovom Na poti k ničelni neto rasti pozidanih zemljišč so domači in tuji strokovnjaki razpravljali o pomenu zmanjševanja rasti pozidanih zemljišč. Razprava je temeljila tudi na ugotovitvah projekta Krožno gospodarjenje s prostorom, ki poteka v okviru programa Zeleni lokacijski okvir Slovenije (SLO4D). Zbrane je uvodoma nagovoril državni sekretar mag. Miran Gajšek.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je skupaj z Javnim zavodom Triglavski narodni park (TNP) pristopilo k izvedbi pilotnega projekta za večjo mobilnost prebivalcev in za potrebe umirjanja prometa v zavarovanem območju TNP.

Na svojem 18. zasedanju se je v četrtek, 14. marca, v Državnem zboru zbral Mladinski parlament Alpske konvencije (angleško Youth Parliament to the Alpine Convention – YPAC).

Letošnje zasedanje Mladinskega parlamenta Alpske konvencije poteka v času slovenskega dvoletnega predsedovanja Alpski konvenciji. To je mednarodna zaveza k varstvu alpske regije s ciljem trajnostnega razvoja in zaščite celotnega območja. Prednostna področja slovenskega predsedovanja so kakovost življenja, okoljsko izobraževanje s poudarkom na podnebnih spremembah in biotski raznovrstnosti.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak se je srečal z generalno sekretarko Alpske konvencije Alenko Smerkolj. Na polovici slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji, ki ga Slovenija vodi pod sloganom Kakovostno življenje v Alpah za vse, sta pregledala dosedanje opravljeno delo in naloge do zaključka predsedovanja.

Upravna enota (UE) Postojna je prva uvedla novi sistem eGraditev, ki bo v celoti digitaliziral postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Sistem bomo uvajali postopoma in bo v polnosti zaživel v začetku leta 2026. Do takrat bodo postopki lahko potekali na oba načina - v papirni obliki ali po elektronski poti.

Visoki predstavniki držav pogodbenic Alpske konvencije so se pod okriljem slovenskega predsedovanja srečali na 35. redni seji Odbora za preverjanje, ki je na povabilo pogodbenice Kneževine Monako potekala v Monte Carlu.

Prostorske ureditve državnega pomena, kot so ceste, železnice, letališča, plinovodi, daljnovodi, elektrarne, ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti in podobno, se v prostor umeščajo v postopkih državnega prostorskega načrtovanja (DPN). Postopke vodi Ministrstvo za naravne vire in prostor, vanje pa so vključeni pobudnik, investitor, nosilci urejanja prostora in zainteresirana javnost.

Pred zaključkom leta so se na skupnem sestanku zbrali predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor, člani slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji ter sodelavci Stalnega sekretariata Alpske konvencije. Pregledali so rezultate dela prve polovice slovenskega predsedovanja ter opredelili cilje in pričakovane rezultate v prihodnjem letu.

Na mednarodni dan gora, 11. decembra 2023, je letošnja osrednja prireditev Festivala Brati gore potekala v knjižnici Franceta Balantiča v Kamniku s predstavitvijo knjige Triglav je naš avtorja Dušana Škodiča. Festival že deveto leto zapored poteka na pobudo Alpske konvencije, ki ji v obdobju 2023–2024 predseduje Slovenija.

Od 21. do 23. novembra 2023 so se drugič sestali predstavniki informacijske točke Alpske konvencije na informacijski točki v Mojstrano v Sloveniji, ki se nahaja v Slovenskem planinskem muzeju. Predstavniki informacijske točke delujejo kot most med Alpsko konvencijo in lokalno ravnijo.

Ministrstvo za naravne vire in prostor v sklopu slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji in Planinska zveza Slovenije (PZS) ob svoji 130 letnici delovanja, organizirata osrednji dogodek v okviru Festivala Brati gore 2023. . Festival Brati gore spodbuja praznovanje kulturne raznolikosti in hkrati podobnosti v Alpah in ustvarja povezave med gorami in kulturo.

Na sedežu Stalnega sekretariata Alpske konvencije v Bolzanu je med 6. in 8. novembrom 2023 potekalo 77. zasedanje Stalnega odbora Alpske konvencije, drugo v času slovenskega predsedovanja konvenciji. Nosilna tema zasedanja, ki ga je vodil mag. Emil Ferjančič, je bila biotska raznovrstnost, ki je ena prednostnih tem slovenskega predsedovanja.

Stalni sekretariat Alpske konvencije, ki ji v obdobju 2023–2024 v imenu Slovenije predseduje Ministrstvo za naravne vire in prostor, danes praznuje 20 letnico ustanovitve. Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki so jo leta 1991 sklenile alpske države in Evropska unija, njen namen pa je varovanje in trajnostni razvoj Alp.

Na konferenci z naslovom Ponovna uporaba prostora: Paradigma prostorskega razvoja do leta 2050?, ki je kot osrednji dogodek letošnjega Meseca prostora danes potekala v Ljubljani, sta bila predstavljena letos sprejeta Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 in predlog Strateškega načrta krožnega gospodarjenja s prostorom.

Slovenija v obdobju 2023-2024 predseduje Alpski konvenciji, mednarodni konvenciji za zaščito in trajnostni razvoj Alp. Treba je poudariti, da ne samo za okoljevarstveni vidik, temveč ima konvencija ima pomembno vlogo tudi pri ohranjanje družbenih vidikov življenja v Alpah (kultura, jezik, lokalne značilnosti, in tako dalje).