Novice

Jutri, 20. oktobra, Svet Evrope in vse države podpisnice Evropske konvencije o krajini obeležujejo četrti mednarodni dan krajin. Naslavlja »Vključevanje krajin v sektorske politike« ter poziva države, da vključijo krajino v svoje regionalne in urbanistične politike ter v svoje kulturne, okoljske, kmetijske, socialne in gospodarske politike ter v vse druge politike z morebitnim neposrednim ali posrednim vplivom na krajino.

Evropska komisija je v javno obravnavo do 6. januarja 2021 podala revizijo Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži.

Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je z generalnim direktorjem Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) mag. Stojanom Nikoličem in poslovnima direktorjema HSE mag. Mirkom Marinčičem in dr. Viktorjem Vračarjem podpisal Koncesijsko pogodbe za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola. Minister je podpisal tudi Sporazuma z lokalnimi skupnostmi o načinu izvajanja koncesijske pogodbe, in sicer z župani občin Zagorje ob Savi Matjažem Švaganom, Laško Francijem Zdolškom, Trbovlje Jasno Gabrič, Hrastnik Markom Funklom in Litija Francijem Rokavcem.

Državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor dr. Metka Gorišek se je udeležila neformalnega zasedanja Sveta EU za okolje, ki je prvič pod nemškim predsedovanjem potekalo v živo v Berlinu. Prvi dan zasedanja so ministri razpravljali o vlogi ohranjanja biotske raznovrstnosti v kontekstu preprečevanja pandemij in izgradnji odpornosti evropskega gospodarstva in družbe, hkrati pa so opravili prvo neformalno razpravo o globalnem okviru za biotsko raznovrstnost po letu 2020 v luči priprave na naslednje zasedanje pogodbenic (COP15), predvideno v jeseni 2021 na Kitajskem. V popoldanskem delu so začeli z razpravo o evropski podnebni politiki in predstavitvi celovitega načrta za višanje EU podnebnih ambicij do leta 2030 v okviru doseganja ciljev Pariškega sporazuma, ki so jo nadaljevali tudi naslednji dan.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je danes skupaj z Inštitutom Jožef Stefan (IJS), Centrom za energetsko učinkovitost, predstavilo osnutek dolgoročne podnebne strategije do leta 2050. Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je ob tem poudaril, da »doseganje neto ničelnih emisij Slovenije ni breme, ampak priložnost in odgovornost. Odgovornost do zanamcev in hkrati priložnost za vse deležnike. Ta priložnost naslavlja konkretne izzive sektorjem na vseh področjih, ki se jih podnebne spremembe tičejo. Pot do podnebne nevtralnosti pa hkrati ne sme ogrožati slovenskega gospodarstva in ne sme ogrožati standarda življenja ljudi, ampak ga mora nadgraditi.«

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo si prizadeva za ponovno uvedbo Uredbe o zelenem javnem naročanju, ki določa vgraditev 30 % lesa v stavbah splošnega družbenega pomena. Uredba je v času veljave dosegla pozitivne učinke na povečanje števila proizvajalcev lesenih objektov. Francija bo uvedla podoben ukrep, s tem da bo predpisala 50 % delež uporabe lesa v stavbah javnega značaja. Ministrstvo za okolje in prostor je leta 2018 omejilo uporabo lesa samo na poslovne in upravne stavbe, kar je povzročilo znaten padec naročil proizvajalcem lesnih objektov.
Ponovna uvedba uredbe je pomembna tudi iz okoljskega vidika, saj lesena gradnja znižuje emisije toplogrednih plinov. Če bi v Evropi povečali delež novo zgrajenih hiš iz lesa samo za 10 %, bi to na letni ravni prispevalo k 25 % znižanju količine CO2, predvidene s Kjotskim protokolom.

Na podlagi 41. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki je začel veljati 1. maja, imajo izvajalci javne službe zbiranja komunalne odpadne embalaže možnost, da odpadno embalažo, ki je niso prevzele družbe za ravnanje z odpadno embalažo, sami oddajo v nadaljnjo obdelavo izvajalcem obdelave. Stroške ravnanja z odpadno embalažo bo prevzela država.

Ministrstvo za okolje in prostor podpira akcijo Mestne občine Ljubljana (MOL) in družbe EKOMOBIL odstranjevanja zapuščenih vozil na javnih površinah z namenom osveščanja državljanov, da lahko svoja izrabljena vozila brezplačno oddajo v razgradnjo pooblaščeni družbi za ravnanje z izrabljenimi vozili, ki bo vozilo razgradila na okolju prijazen način.

Ukrepa sta del Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, katerega glavni cilj je omiliti posledice epidemije COVID-19 za državljane ter gospodarstvo z ukrepi na različnih področjih.

Na Direktoratu za lesarstvo, ki deluje v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo si prizadevamo za povečanje uporabe lesa z gradnjo z lesom in za predelavo v izdelke z visoko dodano vrednostjo. V obdobju 2016 do 2020 je bilo tako s strani MGRT iz različnih virov skupaj za lesarsko panogo namenjenih (izplačanih) 14.947.196 EUR (razpisanih pa 25.600.000 EUR). Direktorat za lesarstvo je v tem obdobju z evropskimi sredstvi sofinanciral 116 projektov.
Lesena hiša povprečne velikosti v življenjski dobi skladišči od 25 do 60 ton CO2, če je dodana še lesena notranja oprema, pa od 30 do 70 ton CO2. Priložnost za boljši izkoristek lesa zato predstavlja tudi Evropski zeleni dogovor, ki predvideva vzpostavitev trajnostnega evropskega gospodarstva, ki do leta 2050 ne bo ustvarjalo neto emisij toplogrednih plinov. Ker je lesena gradnja pomemben del prehoda na nizkoogljično, podnebno nevtralno gospodarstvo, imamo zaradi velike razpoložljivosti lesne surovine dober potencial za doseganje ciljev dogovora.

Vlada je na 23. dopisni seji obravnavala štiri točke s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Evropska komisija je včeraj objavila razpis za zbiranje predlogov projektov za sofinanciranje iz programa LIFE za leto 2020. Za financiranje projektov s področij ohranjanja narave, varstva okolja in učinkovite rabe virov ter podnebnih ukrepov je na voljo dobrih 450 milijonov evrov. Letos je kar precej novosti, ki so predvsem posledica ukrepov zaradi razglašene pandemije virusa COVID-19.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je na spletni strani objavilo odgovore na najpogostejša vprašanja glede sprejetega Odloka o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev. Med drugim je navedeno, da rednih in periodičnih dimnikarskih storitev zaradi preprečevanja razširjanja virusa ni dovoljeno izvajati, zaradi neposrednih stikov s potrošniki, zlasti tudi s starejšimi.

Vlada je na 63. redni seji obravnavala deset točk s področja Ministrstva za okolje in prostor

Ljubljana, 6. marec 2020 - V okviru sejma DOM je v Ljubljani potekal Nacionalni strokovni posvet z naslovom Stavbe in zeleni dogovor: Izzivi in trendi. Udeleženci posveta so razpravljali o Evropskem zelenem dogovoru, izzivih in trendih sodobne trajnostne gradnje ter o razogljičenju stavb.

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020 – 2023 (Odlok). Ocenjena višina izplačil v tem obdobju je 350 milijonov evrov, in sicer v tem letu 106,285 milijonov, v letu 2021 109,605 milijonov, v letu 2022 70,18 milijonov in v letu 2023 63,93 milijonov evrov.

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je 5. marca 2020 v okviru sejma DOM, potekal že osmi razvojni dan gozdno lesnega sektorja s posvetom in razpravo, na katerem so udeleženci poudarili strateški pomen slovenske lesne industrije.

Ministrstvo za okolje in prostor obvešča vse zainteresirane, da podaljšuje javno obravnavo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja za dodatna dva tedna, do 6. 3. 2020.

Minister za okolje in prostor Simon Zajc je sprejel predstavnike Šaleškega EKO gibanja, ki so mu predali zbrane podpise Zahteve za zadržanje Uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov.

Minister Simon Zajc se je na novinarski konferenci odzval na problematiko kopičenja odpadne embalaže in komunalnega blata. »Sprememba Zakona o varstvu okolja (ZVO -1K), ki je prav zdaj v javni obravnavi, dobro ureja problematiko kopičenja odpadne embalaže«, poudarja minister.