Na pobudo Odbora za gospodarstvo in Odbora za izobraževanje, znanost in mladino Državnega zbora so se današnje seje udeležili predstavniki slovenskega digitalnega ekosistema in predstavili aktivnosti in cilje naše države na področju polprevodniških tehnologij.

Vlado so zastopali ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež in dr. Tomaž Boh, vršilec dolžnosti generalnega direktorja za znanost in inovacije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Predstavili so določbe evropskega Akta o čipih, ki predvideva različne spodbude v javnem in zasebnem sektorju v višini do 43 milijard evrov za raziskave in razvoj polprevodniških tehnologij in proizvodnjo polprevodniških čipov v državah Unije. Ukrepi so postavljeni v tri stebre. V okviru prvega stebra so predvideni ukrepi za izgradnjo tehnoloških zmogljivosti, spodbujanje raziskav in inovacij, vzpostavitev mreže kompetenčnih centrov in razvojnega Sklada za čipe. Drugi steber predvideva spodbude za proizvodnjo čipov v EU, tretji steber pa vzpostavitev mehanizma za spremljanje dobavnih verig polprevodnikov in usklajevanje ravnanja v primeru kriz. Dolgoročni cilj je zagotoviti vodilno vlogo Evropske unije (EU) in ustvariti najnaprednejši ekosistem čipov, ki bi zagotavljal varno oskrbo in neodvisnost od drugih svetovnih proizvajalcev polprevodnikov. Delež v EU izdelanih čipov naj bi se do leta 2030 s sedanjih 9 odstotkov dvignil na vsaj 20 odstotkov svetovne proizvodnje.

Ministrica dr. Stojmenova Duh je v nastopu predstavila dosedanje aktivnosti ministrstva na področju polprevodniških tehnologij in povzela srečanja z najvišjimi predstavniki Evropske komisije, ki so bili pozitivno presenečeni nad slovenskim znanjem, dolgoletnimi izkušnjami in primeri odličnih znanstvenih in podjetniških dosežkov v svetovnem merilu. Izrazili so vso pripravljenost pomagati pri oblikovanju razvojnega načrta in ga podpreti v okviru podpornih instrumentov Akta o čipih. Za uspešen nastop na evropskih in svetovnih trgih je nujno tesno sodelovanje vlade, gospodarstva in raziskovalcev ter nenazadnje tudi izobraževalcev kadrov. »Za preboj Slovenije na trgu polprevodnikov ne sme biti koalicije in opozicije, temveč moramo skupaj tvoriti veliko slovensko zavezništvo, sicer ne bomo dosegli ambicioznih ciljev, ki smo si jih zadali. Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo vemo, da digitalne preobrazbe brez čipov ni,« je povedala. Ob tem je dodala, da je potrebno tudi čezmejno sodelovanje, in predstavila načrt o podpisu sporazuma z Avstrijo, ki med drugim vključuje sodelovanje tudi na področju polprevodnikov.

V nadaljevanju zasedanja so predstavniki univerz in gospodarstva predstavili svoje dosežke in cilje. Poudarili so, da so že tesno vpeti v mednarodne raziskovalne in podjetniške projekte in lahko z znanjem in izkušnjami prispevajo pri skupnih evropskih prizadevanjih za večjo tehnološko avtonomijo na področju čipov. Za lažjo vključitev v evropske načrte so se slovenski deležniki že povezali v Iniciativo za polprevodnike Chip.SI in pripravili predlog za ustanovitev kompetenčnega centra, ki ga predvideva Akt o čipih in ki bi se vsebinsko osredotočil na mikroelektroniko, senzorske sisteme na čipu, integrirano fotoniko in optoelektroniko ter na kvantne tehnologije.

Poudarili so, da imamo vrhunsko znanje, s katerim smo lahko uspešni pri razvoju nišnih tehnologij ter izdelkov in storitev na trgu z visoko dodano vrednostjo. Pri tem so opozorili na težave zaradi visokih stroškov licenciranja in dolgih dobavnih rokov prototipne izdelave čipov. Izziv predstavlja tudi pomanjkanje visoko usposobljenih kadrov, zato je po njihovem mnenju nujno povezovanje slovenskih univerz z industrijo in privabljanje strokovnjakov iz tujine. Vsi so se strinjali, da je za uspešno nastopanje Slovenije na zahtevnem trgu polprevodniških čipov nujno tesno sodelovanje vseh deležnikov digitalnega ekosistema, in pohvalili podporo vlade pri njihovem povezovanju.

Člani odborov Državnega zbora so brez glasu proti sprejeli dva sklepa. S prvim odbora predlagata vladi, da pripravi medresorsko strategijo razvoja čipov in polprevodnikov s časovnico, oceno stroškov, potrebnimi naložbami in razvojem kadrov ter akcijskim načrtom za izvedbo strategije. Ob tem naj določi koordinatorja priprave strategije razvoja in njene implementacije. Z drugim sklepom pa sta odbora podprla združevanje deležnikov s področja razvoja, izdelave in uporabe polprevodnikov v slovenski konzorcij za skupni nastop v okviru obravnave Evropskega Akta o čipih.