Skoči do osrednje vsebine

Ponovna vzpostavitev obrežne zarasti na odseku reke Krke

Voda je ena izmed osnovnih potreb vseh živih organizmov. Prav tako vode pomembno vplivajo na kakovost našega bivanja in na naše okolje. Letošnji svetovni dan voda poteka pod geslom »Pospešimo spremembe« in naslavlja vlogo, ki jo ima pri prinašanju sprememb tako skupnost, kakor tudi vsak posameznik.

Ob tokratnem svetovnem dnevu voda so Direkcija RS za vode, Zavod RS za varstvo narave in koncesionar VGP Novo mesto s skupnimi močmi poskrbeli za vzdrževanje dobrega stanja voda v Kostanjevici na Krki. Na obrežnem pasu reke Krke, v neposredni bližini otoka, sta ponovno vzpostavila obrežno zarast, kar bo prineslo pozitivne spremembe tako v izboljšanjem stanju reke, kakor tudi izboljšanju biotske pestrosti na tem območju.

Dogodka so se udeležili tudi Robert Zagorc, župan Občine Kostanjevica na Krki, mag. Matej Skočir, državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor, mag. Neža Kodre, v. d. direktorice Direkcije RS za vode ter mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave.

Fotografija sogovornikov na dogodku ob reki Krki

mag. Matej Skočir, Robert Zagorc, mag. Teo Hrvoje Oršanič, mag. Neža Kodre

1 / 2

Vzdrževanje dobrega stanja voda

Eno izmed osnovnih poslanstev Direkcije RS za vode je celostno upravljanje voda, kamor poleg zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda, sodi tudi preprečevanje slabšanja stanja voda in doseganje ter vzdrževanje dobrega stanja voda.

Pri tem ima pomembno vlogo obrežni pas. V okviru priprave načrtov upravljanja voda je bila ravno odsotnost zarasti obrežnega pasu prepoznana kot ena izmed ključnih obremenitev, ki preprečujejo doseganje dobrega stanja voda. Vzpostavitev obrežnega pasu je zato eden izmed najpomembnejših ukrepov za izboljšanje stanja voda in okolja.

Del obrežnega pasu vodotokov je tudi obrežna zarast. V sklopu rednih vzdrževalnih del je na nižinskih vodotokih proti erozijskemu delovanju vode pogosto potrebno zavarovati brežine z uporabo vegetativnih zavarovanj. Pri tem uporabljamo naravne materiale, kot so avtohtoni listavci nižinskih vodotokov, jelševi in borovi piloti, borove oblice, vrbove vipe, vrbove preproge in popleti.

Reka Krka

Na reki Krki se v zadnjih letih na nekaterih delih delež obrežne zarasti zmanjšuje. Zaradi zmanjševanja zmožnost naravne obnove zarasti, se odseki brez zarasti daljšajo. Na enem izmed takih odsekov, v neposredni bližini otoka v Kostanjevici na Krki, smo zato ob dnevu voda z medsektorskim sodelovanjem znova vzpostavili obrežno zarast. Zasadili smo približno 100 drevesnih sadik avtohtonih listavcev nižinskih vodotokov (divja češnja, divja hruška, dob, beli jesen in vrba žalujka) in vrbovih potaknjencev.

Pomen obrežne zarasti

Obrežni pas predstavlja enega izmed ključnih elementov vodnega in obvodnega prostora. Zarast obrežnega pasu pripomore k stabilizaciji brežine in preprečuje erozijske procese, nudi tudi številne ekološke funkcije, ki pomembno vplivajo na stanje voda, stanje habitatov in nenazadnje na stanje okolja, v katerem bivamo.

 Funkcije obrežne zarasti:

  • s senčenjem pomembno vpliva na nižjo temperaturo vode in s tem nižjo temperaturo okolice,
  • zadržuje padavine na mestu nastanka, upočasnjuje površinski odtok in s tem prehitro odtekanje vode,
  • prispeva k zmanjševanju spiranja hranil, predvsem s kmetijskih zemljišč,
  • preprečuje tudi zamuljevanje vodotokov in nastajanje zemljinskih nanosov, ki zaradi zmanjševanja prereza struge pomembno vplivajo na povečevanje poplavne ogroženosti,
  • je blažilna cona v prostoru in
  • je pomemben habitat za številne rastlinske in živalske vrste.