Skoči do osrednje vsebine

Minister Podgoršek v Slovenski Istri o črpanju sredstev Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo

Minister dr. Jože Podgoršek se je danes mudil na terenskem obisku v Slovenski Istri. Z županoma Pirana Đeniem Zadkovićem in Izole Danilom Markočičem se je pogovarjal o ribištvu in z njim povezanih temah. V Izoli si je ogledal tudi ribiško infrastrukturo. Popoldne pa je obiskal Posestvo Berce v Dornberku.
Sestanek na Občini Piran

Sestanek na Občini Piran | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

1 / 3

Minister dr. Podgoršek je po obisku obeh občin izpostavil: »Na današnjem terenskem obisku v Piranu in Izoli nas je zanimala priprava projektov za bodisi tako imenovano drugo fazo v Izoli in za začetek gradnje infrastrukture v Piranu. Od tega je namreč odvisno črpanje sredstev Republike Slovenije iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPRA). Zato smo si najprej z občino Piran ogledali pripravljenost njihovega projekta, zadali smo si rok, da do konca marca oddajo popolno vlogo. V nasprotnem primeru bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) primorano iskati nove rešitve, kar pomeni spremembo zakonodajnih aktov z namenom, da bi morebitni novi investitorji lahko vstopili v črpanje sredstev iz Evropskega pomorskega sklada za pomorstvo in ribištvo za ribiško infrastrukturo.« Glede pravočasnosti priprave in oddaje vloge Občine Piran do konca marca je minister sicer izrazil optimizem, v nasprotnem primeru pa se je z vodstvom Občine Izola pogovoril o prvi fazi njihovega projekta, ki se bo v letošnjem letu zaključila, in tudi pripravljenosti za potencialno drugo fazo, ki bi jo z dodatnimi finančnimi sredstvi (v primeru, da Občini Piran ne bi uspelo oddati vloge do konca marca) tudi finančno podprli. »Smo optimisti, da bo prišlo do želenih investicij tako v Piranu, kot v Izoli, pa ne samo zaradi črpanja evropskih sredstev, ampak tudi zaradi zagotavljanja boljših delovnih pogojev za naše ribiče,« je dodal minister.  

Problemi pri pripravi vloge Občine Piran na Peti javni razpis za ukrep Ribiška pristanišča so nastajali tudi zaradi premajhnega vključevanja lokalne skupnosti, ribičev ter civilne iniciative v projektno idejo, kar je zamaknilo časovno obdobje priprave projekta. »Že v preteklosti smo se pogovarjali z Občino Piran. Koraki za vzpostavitev boljših odnosov z lokalno skupnostjo so zdaj narejeni. V nasprotnem primeru bi lahko - tudi če bi bila vloga Občine Piran na razpis popolna -  zaradi nesoglasja z lokalno skupnostjo prišlo do različnih motenj v projektu.«

Na Petem javnem razpisu za ukrep Ribiška pristanišča je na razpolago približno 2,6 milijona evrov za ribiško infrastrukturo – za Občino Piran dobra 2 milijona evrov, preostanek pa za Občino Izola. Cilj projekta za obnovo ribiškega pristanišča v Seči (Občina Piran) je izboljšanje pogojev za izvajanje dejavnosti ribogojstva in školjkarstva, torej izboljšanje pogojev za pretovor ribiških proizvodov s posodobitvijo pristanišča, izboljšanje varnosti ribogojcev in školjkarjev pri natovarjanju in iztovarjanju, primerna ureditev oskrbe ribiških plovil z vodo in energijo, ureditev prostore za skladiščenje ribogojne in školjkarske opreme ter ureditev ekološkega otoka za ustrezno ločeno zbiranje odpadkov.

Občini Izola je bila decembra 2020 izdana odločba za sredstva za projekt »Obnova ribiškega pristanišča Izola – II. faza (severni del)«. V okviru naložbe v ribiško pristanišče Izola – II. faza so bile predvidene naslednje aktivnosti: naložbe v izboljšanje varnostnih pogojev za ribiče, ribogojce, školjkarje: plavajoči pomoli, povišanje skalometa z namenom varnosti pred vplivi valovanja, varnostna razsvetljava z namenom večje varnosti izvajanja dela, statična sanacija za večjo varnost pred rušitvijo obalnega zidu.

»Dejstvo je, da s projekti v občinah Piran in Izola pridobijo tako ribiči, kot tudi prostor, ker bo ribiška infrastruktura lepša in bo kot taka bolj sodila v ta turistični prostor,« je ob zaključku obiska na Obali poudaril minister.

V popoldanskem delu si je minister ogledal Posestvo Berce v Dornberku z več kot 500 let dolgo vinogradniško tradicij. Obdelujejo 32 hektarjev vinogradov, ki so razsejanih po okoliških gričih rodnega Dornberka. Pridelujejo devet sort: avtohtono sorto zelen, merlot, sauvignon, cabernet sauvignon, modri pinot, chardonnay, barbera, rebula in malvazija. Z novimi nasadi rdeče rebule, rumenega muškata, belega in sivega pinota ter shiraza in klarnice bo njihova paleta kmalu bogatejša še za 6 sort.