Skoči do osrednje vsebine

Izvajanje določb Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami - spremembe 1. 5. 2020

Državni zbor je 20. 3. 2020 sprejel Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, ki ureja poslovanje v upravnih in drugih javnopravnih zadevah, v katerih vodijo upravne in druge postopke upravni organi (ministrstva, organi v sestavi ministrstev in upravne enote), drugi državni organi (kadar izvršujejo upravno funkcijo, tudi sodišča, ko denimo odločajo o informacijah javnega značaja, Informacijski pooblaščenec, samostojne agencije in drugi), občine in nosilci javnih pooblastil. Dne 28. 4. 2020 je Državni zbor sprejel tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19.

S tem zakonom in njegovimi spremembami ter dopolnitvami se vzpostavljajo začasni ukrepi (za čas veljavnosti zakona, najkasneje do 1. 7. 2020), ki pomenijo odstop od uveljavljenih pravil Zakona o splošnem upravnem postopku. Ukrepi sledijo temeljnemu cilju zmanjševanja možnosti širjenja virusa zaradi izvajanja procesnih dejanj na strani strank in na strani organov, pomembno pa je, da se z zakonom varujejo pravni položaji strank, ki bi morale izpolniti neko odrejeno obveznost, bodisi odpravljati pomanjkljivosti ali pošiljati dokaze, ki so potrebni za odločitev, pa tudi izpolnjevati obveznosti, ki so jih naložene z odločbo ali sklepom.

Od uveljavitve zakona do objave sklepa Vlade Republike Slovenije v Uradnem listu Republike Slovenije o prenehanju razlogov, roki ne tečejo, kar pomeni, da vsi, ki so bili pozvani k odpravi kakršnihkoli pomanjkljivosti ali prilaganju dokazov, niso dolžni obveznosti izpolniti v roku, ki je zapisan v dokumentu, in to ne bo vplivalo na njihov pravni položaj. Zaradi prekinitve teka roka bodo obveznost lahko izpolnili po prenehanju ukrepov. Prekinitev teka roka pomeni, da bodo vsi, ki so bili pozvani k odpravi kakršnihkoli pomanjkljivosti ali prilaganju dokazov, lahko po prenehanju ukrepov izkoristili preostanek časa, ki v času prekinitev ni tekel.

Stranke lahko v času prekinitve roka, če tako želijo, po elektronski poti in po pošti, pošljejo podatke ali listine, ki so potrebne za izvedbo postopka.

Poleg prekinitve rokov, ki varujejo pravni položaj strank (dopolnitve elaboratov, pritožbeni roki), posebni ukrepi predvidevajo tudi prekinitev teka rokov za organ. To pomeni, da instrukcijski roki za Geodetsko upravo RS prav tako ne tečejo (npr. odločanje v roku enega oziroma dveh mesecev).

V splošnem lahko ukrepe v zakonu povzamemo tako, da se bodo postopki morebiti lahko podaljšali za toliko časa, kolikor bodo trajali posebni ukrepi. Pri tem so spremembe in dopolnitve zakona predvidele, da upravni organ lahko v vseh zadevah izvaja procesna dejanja tudi ustne obravnave, vendar le, če poskrbi, da se zaradi tega ne širi okužba in je zagotovljeno zdravje in življenje uradne osebe, stranke ali drugega udeleženca.  Podaljšanje bo tako lahko vplivalo na vse postopke, razen na nujne. Nujne zadeve zakon opredeli kot zadeve oziroma postopke, pri katerih je od odločitve v zadevi odvisno zavarovanje življenja in zdravja ljudi, javni red in mir, javna varnost, premoženje večje vrednosti, preživljanje oseb ali drugi nujni ukrepi za izvajanje oblasti za doseg namena, ki ga zasleduje zakon.

V primeru evidentiranja nepremičnin se kot nujne zadeve razumejo evidentiranja, ki so povezana s prijavo prebivališča ali nujne ureditve podatkov registra nepremičnin zaradi uporabe v sistemu e-sociala in drugih konkretnih primerih, ki se presojajo v posamičnem primeru.

Obveščamo stranke, da se roki, ki so določeni v dokumentih (odločba, sklep ali drugi dokument) izdanih pred uveljavitvijo tega zakona, ne prekinejo.

Če bi se rok za uveljavitev materialne pravice (na primer: vložitev predloga za sodno ureditev meje pri sodišču) iztekel v času trajanja posebnih ukrepov, bodo pravico vlagatelji uveljavljali v 8 dneh po prenehanju ukrepov, do takrat pa se jim morebitna obstoječa pravica po zakonu podaljša.

V zvezi z vročanjem dokumentov so spremembe in dopolnitve obravnavanega zakona predvidele poseben sistem vročanja dokumentov strankam tako, da se v času njihove veljavnosti za ne nujne zadeve vročitve opravijo z vložitvijo v hišni predalčnik, poštni predal ali elektronski predal naslovnika. Vročitev velja za opravljeno šesti delovni dan od dneva odpreme, v tujino v fizični obliki pa dvajseti delovni dan od dneva odpreme. Organ lahko po telefonu, po elektronski poti ali na drug način preveri, ali je naslovnik dokument prejel in kdaj ga je prejel. V primeru vročanja v elektronski predal se od naslovnika zahteva potrditev prejema dokumenta. Elektronski naslov lahko stranka navede v vlogi in ni treba, da ta ustreza varnostnim in tehničnim zahtevam.

Tudi vloge po elektronski poti se lahko vložijo brez varnega elektronskega podpisa, ki je sicer standard in formalna zahteva. Geodetska uprava bo identiteto vložnika ugotavljala ali preverjala z drugim načini, na primer s tem, da bo zahtevala, da stranka sporoči še uradno dodeljeno identifikacijsko številko (EMŠO, DŠ) ali tudi na druge načine (na primer z naprednim elektronskim podpisom).

Vlaganje vlog in ustnih izjav neposredno na Geodetski upravi brez predhodne najave in dogovora ni mogoče, saj to zagotavlja varnost in zdravje strank, drugih udeležencev in organa.

Vročanje v prostorih Geodetske uprave se ne opravlja.  

Vročanje z javnim naznanilom, ki se v običajnih situacijah opravi tako, da se naznanilo objavi (fizično) na oglasni deski organa in (elektronsko) na eUpravi, se spremeni tako, da se objave opravljajo samo na eUpravi. Zato zainteresiranim ni treba hoditi k organom.

Iskalnik