Skoči do osrednje vsebine

Ozaveščanje o trgovini z ljudmi za namen prisilnega dela in delovnega izkoriščanja

18. oktober - evropski dan boja proti trgovini z ljudmi je namenjen okrepljenemu ozaveščanju o trgovini z ljudmi in vse vpletene spodbuja k še bolj zavzetemu boju proti temu pojavu. »V Sloveniji želimo že četrto leto zapored več pozornosti usmeriti na prisilno delo in delovno izkoriščanje, ki je premalo prepoznana oblika tega hudega kaznivega dejanja«, je izpostavil državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve in nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi mag. Sandi Čurin.
Dekle sedi na stopnicah, objema kolena in ima sklonjen obraz

Evropski dan boja proti trgovini z ljudmi je namenjen okrepljenemu ozaveščanju o trgovini z ljudmi in vse vpletene spodbuja k še bolj zavzetemu boju proti temu pojavu. | Avtor: GettyImages/GulliverFilm&Foto

Evropska komisija je leta 2007 18. oktober razglasila za evropski dan boja proti trgovini z ljudmi, ki je priložnost za povečanje ozaveščenosti in za preprečevanje trgovine z ljudmi.

Trgovina z ljudmi je kompleksno kaznivo dejanje, ki temelji na izkoriščanju, pojavlja pa se v različnih oblikah. Ena od pojavnih oblik trgovine z ljudmi je tudi prisilno delo, ki je prisotno v vseh sodobnih družbah in postaja celo strukturni element nekaterih gospodarskih panog. Po podatkih Evropske komisije trgovina z ljudmi za ta namen narašča in v državah EU predstavlja 26 odstotkov vseh registriranih žrtev. Vendar pa prave razsežnosti problema večinoma ostajajo prikrite, saj trgovci z ljudmi nenehno spreminjajo načine delovanja, uporabljajo manj fizične sile ter več psihološkega in čustvenega nasilja. Oškodovanci se praviloma ne prepoznajo kot žrtve pogosto dejanja storilcev opravičujejo, sprejemajo ali celo zanikajo. Prisilnemu delu in delovnemu izkoriščanju so še zlasti izpostavljeni tuji delavci, ki so ujeti v mehanizme izkoriščanja in odvisnosti zaradi dolgov.

Za odkrivanje tovrstnih primerov si prizadevajo tako inšpekcijski organi kot tudi policija, ki je v preteklem letu obravnavala večje število kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev in delovnega izkoriščanja, vendar v nobenem primeru ni bilo ugotovljeno, da gre za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.

Ker je prepoznavanje, odkrivanje in dokazovanje te oblike trgovine z ljudmi  izjemno zahtevno, je preventivno ravnanje oziroma ozaveščanje o tem pojavu še toliko bolj pomembno. Pri tem se osredotočamo tako na ozaveščanje splošne javnosti in ranljivih skupin, kot tudi na odgovornost uporabnikov storitev, ki jih pod različnimi oblikami prisile izvajajo žrtve trgovine z ljudmi. Temu sta v letošnjem letu namenjena dva preventivna projekta:

Projekt »PO-MOČ« je namenjen informiranju, svetovanju in zagovorništvu žrtev delovnega izkoriščanja in prisilnega dela ter identificiranju morebitnih žrtev trgovine z ljudmi. Izvaja ga Delavska svetovalnica, ki že vrsto let opozarja na konkretne primere kršitev, obenem pa išče rešitve tudi na sistemski in zakonski ravni.

Več o projektu

Drugi projekt izvaja Združenje DrogArt, socialno podjetje Iz principa ki danes v Ljubljani ponovno odpira t. i. sobo pobega, v kateri lahko obiskovalci na lastni koži preizkusijo pasti izkoriščevalskega dela. Če želijo pobegniti iz sobe, morajo razrešiti različne situacije, ki simulirajo izkoriščevalska delovna razmerja. 

Več o projektu

Poleg tega bo Slovenija letos obeležila evropski dan boja proti trgovini z ljudmi tudi s sodelovanjem v preventivni kampanji v okviru Evropske mreže za preprečevanje kriminala (EUCPN), ki se je začela 17. oktobra 2019.

Več o projektu

Izvedbo projektov sofinancira Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi, ki na tem področju aktivno deluje že od leta 2003. V okviru svojega mandata si delovna skupina prizadeva za odkrivanje in prepoznavanje vseh oblik trgovine z ljudmi, za učinkovit pregon storilcev ter za ustrezno zaščito in pomoč žrtvam. V Sloveniji sicer prevladuje izkoriščanje žrtev za namen spolnih zlorab, lansko leto pa smo se prvič srečali s trgovino z ljudmi za namen izvajanja kaznivih dejanj, ki jo je izvajala mednarodna kriminalna združba. V konkretnem primeru je bila izdana tudi že prva obsodilna sodba, kar kaže na znaten napredek pri odkrivanju in prepoznavanju drugih pojavnih oblik trgovine z ljudmi v Sloveniji. Skupno smo v letu 2018 prepoznali 101 žrtev trgovanja, pri čemer je bilo 67 žrtev spolnega izkoriščanja, 32 žrtev prisilnega izvajanja kaznivih dejanj in 2 žrtvi prisilnega beračenja.

Več o boju proti trgovini z ljudmi

Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi

Kontaktna oseba: mag. Sandi Čurin, državni sekretar MNZ in nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi, tel. št.: 01 428 58 49