Sektor območja srednje Save
Na področju urejanja voda usmerjamo in usklajujemo pripravo projektne dokumentacije, sodelujemo pri pridobivanju projektnih pogojev in soglasij k projektni dokumentaciji, potrjujemo projektno dokumentacijo in dokumentacijo za izvajanje vzdrževalnih del, sanacijskih programov, bdimo nad izvajanjem intervencij in izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženost zaradi škodljivega delovanja voda, vodimo popise in ocene škode po neurjih ter izvedbo naložb, financiranih s strani Sklada za vode. Na področju izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda pripravljamo letne programe dela javne službe ter spremljamo in nadziramo izvajanje dela teh služb.
Na področju načrtovanja, spremljanja stanja voda, vodnih in priobalnih zemljišč, vodnega režima in vodne infrastrukture spremljamo in analiziramo stanje voda, vodne infrastrukture in vodnega režima na posameznih porečjih, pripravljamo strokovne podlage za urejanje voda, predloge in pobude za izvajanje vzdrževanj in naložb v vodno infrastrukturo, sanacijskih programov odprave posledic poplav, prevzemamo izvedena dela v okviru programov Sklada za vode, izvedena dela v okviru avtocestnih programov, pregledujemo in potrjujemo ustreznost hidrološko-hidravličnih študij (HHŠ) in zagotavljamo informacije posameznikom, lokalnim skupnostim ter drugim deležnikom v zvezi z upravljanjem voda, poseganjem v vode, na vodna in priobalna zemljišča ter v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem objektov vodne infrastrukture.
Na področju urejanja vodnih pravic sodelujemo pri izvedbi javnih razpisov za izbiro koncesionarjev, pri pripravi programov in koncesijskih pogodb za odvzem naplavin na podlagi podeljenih vodnih pravic ter za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah, pri vzdrževanju koncesioniranih odsekov vodotokov in objektov vodne infrastrukture, izvajamo nadzor nad vodnimi pravicami in njihovim izvajanjem.
Na področju vodenja upravnih in drugih postopkov vodimo postopke in pripravljamo izdajo smernic in mnenj s področja upravljanja voda v postopkih priprave izvedbenih prostorskih aktov, sodelujemo v postopkih priprave in izdaje smernic in mnenj s področja upravljanja voda, v postopkih priprave državnih prostorskih načrtov (DPN) in občinskih prostorskih načrtov (OPN) ter v postopkih celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) za DPN in OPN. Sodelujemo v postopkih in pri izdaji projektnih pogojev in vodnih soglasij za objekte, ki so državnega pomena, ter IPPC zavezancem, pri izdaji mnenj z vidika upravlja voda v postopkih presoje vplivov na okolje v okviru pridobivanja okoljevarstvenih soglasij ter mnenj v postopkih CPVO za strateške akte in pri izdelavi operativnih programov na državni ravni. Izdajamo informacije o pogojih posega v prostor in projektnih pogojih s področja upravljanja voda (v postopku izdaje gradbenega dovoljenja – GD) ter glede izdaje pogojev za drug poseg v prostor (ni postopka GD). Vodimo postopke in izdajamo vodna mnenja in soglasja, izdajamo upravne akte v postopku okoljevarstvenih dovoljenj (OVD) in soglasij (OVS), sodelujemo pri tehničnih pregledih po odločbi nosilca upravnega postopka do izdaje uporabnega dovoljenja, pri sklepanju pogodb o stvarnih pravicah na vodnih in priobalnih zemljiščih, pri pripravi pogodb za rabo objektov vodne infrastrukture za druge namene (48. člen ZV-1), pogodb za gradnjo vodne infrastrukture drugih deležnikov po 49. in 91. členu ZV-1 ter tristranskih pogodb med DRSV, koncesionarjem in drugimi deležniki za izvajanje vzdrževalnih del na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih.
Na področju upravljanja vodnih zemljišč sodelujemo pri določanju meja vodnih in priobalnih zemljišč v postopkih urejanja meja, parcelacijah, pri pripravi strokovnih mnenj glede statusa (vodnih) zemljišč, predlogov za določitev vodnih zemljišč, pri cenitvi vodnih zemljišč v postopkih podeljevanja stavbne pravice in v postopkih sodnih določitev meja vodnih zemljišč.
Sodelujemo tudi pri vzpostavitvi informacijskega sistema urejanja voda (spletne zbirke, vodni objekti in naprave, vodna infrastruktura, Vodni kataster, poročila koncesionarja, stanje voda, programi vzdrževanja, pobude za investicijsko vzdrževanje in investicije), s pristojnimi inšpekcijskimi službami, Ministrstvom za okolje in prostor in drugimi ministrstvi, s strokovnimi službami s področja ohranjanja narave in varstva okolja, v meddržavnih podkomisijah in komisijah ter v medresorskih komisijah.
Predstavitev sektorja
Opis območja:
Vodno območje srednje Save obsega 4.229,82 km² oziroma približno 21 % ozemlja Republike Slovenije. Porečje srednje Save delimo v pet hidrosistemov (HS), in sicer HS Kamniška Bistrica, ki obsega 538,66 km², HS Krka – 342,81 km², HS Kolpa – 273,31 km², HS Ljubljanica – 1.883,78 km² in HS Sava – 1.191,26 km².
Občine:
Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerklje na Gorenjskem, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Hrastnik, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Kočevje, Komenda, Kostel, Laško, Litija, Ljubljana, Logatec, Log-Dragomer, Loška dolina, Loški potok, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Osilnica, Postojna, Radeče, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika, Zagorje ob Savi.
Pomembni vodotoki:
Vodotoki 1. reda znotraj obsega območja srednje Save so: Kamniška Bistrica, Krka, Kolpa, Ljubljanica, Sava, Čabranka.
Vodotoki regijskega in medregijskega pomena:
Vodno območje srednje Save obsega mejni reki med Slovenijo in Hrvaško in sicer Kolpo in Čabranko.
Drugi potoki:
Pritoki Kamniške Bistrice: Bistričica, Pšata, Nevljica, Črna, Radomlja, Rača in Reka;
Pritoki Krke: glavni pritok Višnjica in kraškim zaledjem, na katerem so glavni vodotoki Veliki potok, Grosupeljščica, Bičje, Podlomščica, Robarica, Kozmanjka, Rašica in Bistrica;
Pritoki Kolpe s kraškim zaledjem, na katerem so glavni vodotoki: Ribnica, Rakitnica in Rinža;
Pritoki Ljubljanice: Gradaščica, Horjulščica, Iška, Ižica in Želimeljščica ter kraškim zaledjem, na katerem so glavni vodotoki Obrh, Stržen, Unica, Hotenjka (Hotedršica) in Logaščica;
Pritoki Save: Gameljščica, Črnušnica, Kamnica, Reka, Medija, Trboveljščica in Boben.
Opis vodotokov:
Območje Srednje Save zajema reliefno raznovrstna območja. Druži visokogorski alpski svet Kamniško Savinjskih Alp, predalpsko hribovje, ravninska območja Ljubljanske kotline in kraške planote. V hribovitem in gorskem območju imajo vodotoki hudourniški značaj. Tečejo v glavnem v dnu ozkih dolin, zato je tudi obseg poplav manjši. Pomembnejša pa je škoda z rušenjem in odnašanjem priobrežnih zemljišč. Večja poplavna področja so ob večjih vodotokih na ravninskih območjih in na kraških poljih južnega dela območja.
Akumulacije:
Na vodnem območju srednje Save se nahajajo trije večji zadrževalniki visokih voda:
Nasuta pregrada Logatec je bila zgrajena 1978 z namenom sploščitve visokega vala reke Reke in zadrževanje vode ter obrambo naselja pred poplavami, neposredno nad naseljem Logatec ob kamnolomu Logatec pred vtokom na naseljeno območje. Leta 1999 je bila pregrada sanirana in delno nadvišana do višine 10 m; dolžina krone pregrade znaša 120 m. Pri najvišji zajezitvi znaša prostornina zadrževane vode 499.150 m3.
Nasuta pregrada Prigorica je bila zgrajena 1986 z namenom sploščitve visokovodnega vala Ribniščice in Sajovca ter obrambe pred naselja Prigorica pred poplavami. Z zadrževalnim bazenom in pripadajočimi objekti za zadrževanje vode tvori pregrada Prigorica suhi zadrževalnik. Leta 2003 je bila pregrada sanirana in delno nadvišana do višine 10 m; dolžina krone pregrade znaša 963 m. Volumen celotnega zadrževalnega prostora znaša 12,10 milijona m3, maksimalni volumen pri Q500 pa je 15,02 milijona m3. Pregrada se tako uvršča med velike pregrade.
Pregrada Drtijščica in rov sta bila zgrajena leta 2003 na rečici Drtijščica z namenom sploščitve visokovodnega vala Drtijščice in Radomlje in za izboljšanje poplavnih razmer na območju naselij Lukovica, Dob, Vrba, Krtina in Domžale pred visokimi vodami. Zadrževalnik je delno ojezerjen, večina volumna pa je namenjena zadrževanju visokih vod Drtijščice in viškov vode Radomlje. Pregrada je z vodomerno postajo na Radomlji neposredno ob lokalni cesti Lukovica Preserje pri Lukovici, vtočnim objektom, vodnim rovom dolžine 936 m in iztokom iz tega povezana v sistem, ki je zasnovan kot razbremenilnik pri nastopu visokih voda. Pregrada, ki lahko zadrži 6,3 milijona m3, se uvršča med velike pregrade.
Posebnosti:
Posebnost območja je Ljubljansko barje, ki meri 163 km2 oziroma 0,8 % slovenskega ozemlja. Ob vsakoletnih poplavah je poplavljena površina območja do 80 km. Poplavne vode na Barje dovajajo Ljubljanica in njeni pritoki. Osnovni vzroki za obsežne poplave so v povodju Ljubljanice, ki jo sestavljeno iz dveh karakterističnih področij in sicer kraškega zaledja, ki se odteka večinoma podzemno in zajema 2/3 celotnega vodozbirnega območja, in nižinsko Barje, kjer se zbirajo vse dotekajoče vode, preden jih Ljubljanica in Gruberjev kanal odvedeta skozi Ljubljano. Barjanska Ljubljanica ima počasen tok v plitvi strugi s padcem med 0,12 in 0,16 ‰. Ob visokih vodah prihaja do občutnih nesorazmerij med dotokom na Barje ter odtokom z njega. Razlika med dotokom in odtokom je tista retenzija, ki se zadrži na Barju in tvori poplavo. Glede na dejstvo, da se prične poplava na Ljubljanskem barju že pri pretoku Ljubljanice 150,00 m3/s, so kmetijske površine Barja povprečno 30 dni v letu pod vodo, ob 100-letnih visokih vodah pa večina celotnega Barja, deli naselij in infrastrukturni objekti.
Koncesionar:
