Predstavitev sektorja

Opis območja:

Vodno območje reke Soče obsega skrajni zahodni del Republike Slovenije (2.273 km² oziroma približno 11 % ozemlja). Porečje Soče je morfološko zelo razgibano z najvišjo koto 2.864 m (Triglav) in najnižjo 33,5 m (Vipava pri prehodu čez državno mejo). Skupna dolžina hidrografske mreže je 2.800 km, kar predstavlja gostoto 1,23 km/km². Geološko območje sestavljajo karbonatne kamnine, flišne kamnine ter ledeniško rečni nanosi. Na območju se stikata sredozemsko in alpsko celinsko podnebje. Soča je v srednjem toku pregrajena z velikimi pregradami, namenjenimi pridobivanju električne energije. Dve tretjini območja je poraščeno z gozdom.

Občine:

Vodno območje Soče vključuje ozemlja naslednjih občin: Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno, Idrija, Kanal, Brda, Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogrsko, Miren-Kostanjevica, Ajdovščina in Vipava.

Pomembni vodotoki:

Soča z glavnimi pritoki: Koritnico, Učjo, Tolminko, Idrijco; Idrijca z glavnimi pritoki Kanomljico, Cerknico, Trebuščico, Bačo; Vipava z glavnimi pritoki Močilnik, Hubelj, Branica, Lijak; Nadiža; Idrija (mejna reka Idrija).

Vodotoki regijskega in medregijskega pomena:

Soča, Idrijca, Vipava.

Drugi pomembni vodotoki:

Celinske vode, ki sestavljajo ali prečkajo državno mejo: Koren, Vrtojbica, briški vodotoki (Reka, Fedrih, Oblenč, Birša, Pevmica).

Opis vodotokov:

Soča izvira v osrčju Julijskih Alp s tipičnim hudourniškim vodnim režimom v zgornjem toku. Njen srednji tok z dolinama Idrijce in Bače je ujet v mejno področje med flišnim in alpskim delom, le spodnji del z Vipavsko dolino je ravninskega značaja. Tako Soča kot njeni glavni pritoki, razen Vipave, tečejo po dolgih ozkih dolinah s strmimi pobočji in velikimi padci.

Akumulacije:

Na porečju Soče je vodni režim reguliran z več mokrimi in suhimi zadrževalniki vode, ki se uporabljajo za zaščito pred škodljivim delovanjem voda in za ohranjanje ter prostorsko in časovno razporejanje vodnih količin. Pomembnejša večnamenska akumulacija je Vogršček. Suha zadrževalnika, namenjena varovanju pred poplavami, sta Pikolud in Pikol.

Večje ureditve:

V preteklosti so bila na nižinskem delu rečne mreže porečja Soče izvedena obširna ureditvena dela v sklopu melioracij v Vipavski dolini: regulacija odsekov Vipave, Močilnika, Hublja, Lijaka in drugih manjših vodotokov.

Posebnosti:

Povodje reke Soče sodi med območja z največ padavinami v državi, v povprečju pade na izpostavljenih območjih v zgornjem Posočju več kot 3.500 mm padavin v letu. Zaradi morfoloških danostih so odtoki veliki in hipni, posledično je območje zelo izpostavljeno škodljivemu delovanju voda v različnih oblikah (hudourniški izbruhi, erozijsko delovanje voda, nižinske poplave). Posebnost je tudi velika raznolikost, saj sega od visokogorja do izrazito ravninske pokrajine.

Koncesionar:

HIDROTEHNIK d. o. o.