Skoči do osrednje vsebine

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

V sektorjih območij izvajamo naloge s področij dela gospodarskih javnih služb (GJS), urejanja voda, načrtovanja, spremljanja stanja voda, vodnih in priobalnih zemljišč, vodnega režima in vodne infrastrukture ter vodnih pravic in upravnih oziroma ostalih postopkov.

Predstavitev sektorja

Opis območja:

Porečje reke Mure v Sloveniji meri 1.389 km2 oz. 8 % celotnega porečja Donave. Nahaja se na skrajnem severovzhodu Slovenije. Dolžina vseh vodotokov v porečju Mure je 2.612 km. Na levem bregu Pomurja je Prekmurje, na desnem pa Prlekija. Mura izvira v Nizkih Turah v Avstriji, v Dravo pa se izliva pri Legradu na Hrvaškem. Struga Mure meri v dolžino 444 km. V Slovenijo vstopi pri Ceršaku in predstavlja državno mejo med Avstrijo in Slovenijo, nato pa še med Hrvaško in Slovenijo. Na slovenskem ozemlju meri v dolžino 96 km. Porečje Mure v Sloveniji obsega celotno Goričko, Apaško, Mursko in Prekmursko polje ter Vzhodne Slovenske gorice. Vode z območja Goričkega zbira Ledava s pritoki, ki se v Muro izliva skupaj s Krko, vode z Radgonsko–Kapelskih goric, Vzhodnih Slovenskih goric ter Ljutomerskih goric pa se zbirajo v Ščavnico, ki se izliva v Muro pri naselju Gibina. Porečje Mure lahko razdelimo na naslednje dele:

  • mejna Mura na odseku, ki meji z Republiko Avstrijo, od Ceršaka do vtoka Kučnice, vključno s Kučnico;
  • notranja Mura od Kučnice do meje z Republiko Hrvaško na Gibini;
  • mejna Mura na odseku, ki meji z Republiko Hrvaško, od Gibine do meje z Republiko Hrvaško;
  • porečje Ledave s Krko na območju Republike Slovenije in Kobiljski potok;
  • porečje Ščavnice.

Občine:

Mestna občina Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona, Črenšovci, Šentilj, Sveta Ana, Apače, Sveti Jurij ob Ščavnici, Radenci, Križevci, Veržej, Razkrižje, Tišina, Cankova, Rogašovci, Grad, Kuzma, Hodoš, Gornji Petrovci, Puconci, Moravske Toplice, Beltinci, Dobrovnik, Velika Polana, Odranci, Kobilje. 

Pomembni vodotoki:

Mura, Ledava in Ščavnica.

Drugi pomembnejši potoki: 

Kučnica, Kobiljski potok, Velika in Mala Krka, Boračevski potok, Plitvica, Črnec, Dobel, Mokoš, Bukovnica, Puconski potok, Predanovski potok, Peskovski potok, Merak, Bodonski potok, Dolenski potok, Globetka, Turja in Lipnica.

Vodotoki regijskega in medregijskega pomena:

Mura, Kučnica, Ledava, Kobiljski potok, Velika in Mala Krka, Ivanševski potok. Vsi ti vodotoki so  predmet treh bilateralnih komisij (SLO – AT za Muro, Stalna vodnogospodarska SLO – HU komisija, Stalna vodnogospodarska SLO – HR komisija).

Opis vodotokov:

Površina porečja Mure obsega 1.389 km in zavzema 8,5 % celotnega vodnega območja Donave. Površina tega porečja v primerjavi s površino Republike Slovenije znaša 6,97 %. Dolžina vseh rek na porečju Mure meri 2.892 km, kar je 8,9 % dolžine vseh rek v Republiki Sloveniji. V primerjavi z drugimi porečji in povodji je gostota rečne mreže na porečju Mure precej visoka in znaša 1,88 km/km2.

Akumulacije: 

Na porečju Mure imamo tudi več mokrih in suhih zadrževalnikov vode, ki se uporabljajo za zaščito pred škodljivim delovanjem voda. Pomembnejše akumulacije so: Ledavsko jezero, Gajševci, Hodoš, Blaguš in Negova, suhi zadrževalniki pa Bolehnečici in Radmožanci.

Večje ureditve:

V preteklosti so bila na rečni mreži porečja Mure izvedena obširna ureditvena dela: izgradnja visokovodnih nasipov na Muri, regulacija Mure, regulacija Ledave, Ščavnice in drugih manjših vodotokov.  

Posebnosti:

Na porečju Mure so tudi pomembne zaloge podzemne vode, ki se uporabljajo za namen pitne vode, v novejšem času so jih začeli uporabljati tudi kot vir toplote za ogrevanje individualnih stanovanjskih objektov, precejšen del podzemnih voda pa se koristi tudi za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč. Po drugi svetovni vojni so na območju porečja Mure našli tudi pomembne zaloge geotermalne vode, ki jih uporabljajo predvsem za zdraviliški turizem, delno pa tudi za ogrevanje in proizvodnjo kmetijskih pridelkov. Na porečju Ščavnice so tudi izviri mineralnih voda, najbolj znana polnilnica mineralne vode je Radenska d.o.o.

Koncesionar:

Pomgrad – VGP d.d., Lipovci 256b, 9231 Beltinci

Iskalnik