Skoči do osrednje vsebine

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Se želite cepiti proti covid-19? Prijavite se!

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

V sektorjih območij izvajamo naloge s področij dela gospodarskih javnih služb (GJS), urejanja voda, načrtovanja, spremljanja stanja voda, vodnih in priobalnih zemljišč, vodnega režima in vodne infrastrukture ter vodnih pravic in upravnih oziroma ostalih postopkov.

Predstavitev sektorja

Območje porečja Drave, ki ga pokriva Sektor območja Drave, je veliko 3.320 km², in sega do avstrijske meje na severu, do Središča ob Dravi na vzhodu, do Črne na Koroškem na zahodu in do Slovenskih Konjic na jugu. Porečje Drave delimo v šest hidrosistemov, od katerih obsega 530 km² povodje zgornje Drave, 421 km² povodje spodnje Drave, 480 km² Pesnica, 746 km² Meža z Mislinjo, 455 km² Polskava z Dravskim poljem in 688 km² Dravinja. Vodno območje Drave je v Sloveniji precej razvejano, saj po dolžini hidrografske mreže odpade 145 km samo na reko Dravo, 380 km je vodotokov z dolžino nad 20 km in 1.136 km drugih pomembnih vodotokov, krajših od 20 km. Skupna orografska mreža vodotokov znaša 1.661 km vodotokov.
Če odštejemo odseke vodotokov, ki so v posebni rabi (elektrarne, drugo), je dolžina vodotokov na območju porečja reke Drave 1.579 km. Od teh je urejenih (reguliranih) 359 km.

Na povodju zgornje Drave so pretežno hudourniki, hudourniški značaj pa imajo tudi povirni deli nižinskih vodotokov.

Občine: Benedikt, Cirkulane, Črna na Koroškem, Destrnik, Dornava, Dravograd, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Ljutomer, Lovrenc na Pohorju, Makole, Maribor, Markovci, Mežica, Miklavž na Dravskem polju, Mislinja, Muta, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Podvelka, Poljčane, Prevalje, Ptuj, Rače-Fram, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta trojica v Slovenskih Goricah, Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Sveti Jurij v Slovenskih Goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Vuzenica, Zavrč, Zreče, Žetale.

Pomembni vodotoki:

Na porečju Drave so vodotoki prvega reda Drava, Dravinja, Pesnica, Meža z Mislinjo ter ostale celinske vode, ki tvorijo ali prečkajo državno mejo

Vodotoki regijskega in medregijskega pomena:

Suhadolnica, Oplotnica, Polskava, Ložnica, Ličnica, Čadram, Bistrica, Framski potok, Devina, Rogoznica, Rogatnica, Grajena, Lešnica, Sejanski potok, Drvanja, Velka, Globovnica, Hočki potok, Blažovnica, Lobnica, Radoljna, Čermenica, Velka, Vuhreščica, Cerkvenica, Bistrica, Trbonjska reka, Ojstrica, Zelenbreški potok, Kotuljka, Barbara, Šentanelski potok, Jazbina, Javorski potok, Bistra, Selčnica, Barbarski potok, Homšnica, Janina, Dovžanka.

Akumulacije:

Na porečju Pesnice je v času gradnje hidromelioracijskega sistema v sedemdesetih letih bilo zgrajenih več akumulacij s primarno rabo zadrževanja visokih vod: AK Pernica, AK Pristava, AK Komarnik; AK Radehova in AK Gradišče (Trojiško jezero). Na porečju Dravinje sta AK Požeg, AK Dežno in še nedokončana AK Medvedce. Na spodnji Dravi je na porečju Sejanskega potoka še akumulacija AK Savci.

Večje ureditve:

V sedemdesetih in osemdesetih letih, ponekod pa tudi prej, so bili na porečju Drave zgrajeni številni hidromelioracijski sistemi (Pesnica, Polskava,...), v preteklih letih pa je bilo izvedenih tudi več protipoplavnih ukrepov na Meži v občinah Ravne na Koroškem in Prevalje ter na Suhadolnici v občini Slovenj Gradec. V izvedbi so protipoplavni ukrepi na Mislinji in na porečju Dravinje. Na hudourniških območjih vzdržujemo več večjih zaplavnih pregrad (Suhadolnica, Vuhreščica, Mutska Bistrica, Lobnica, Radoljna, Trbonjska reka, Črmenica...).

Posebnosti:

Struga Drave ima v zgornjem teku šest pretočnih elektrarn, v srednjem teku pa dve derivacijski elektrarni. Zaradi zmanjšanega pretoka po strugi zaradi odvzema vode za potrebe derivacijskih elektrarn v normalnih razmerah obratovanja se struga Drave hitreje zarašča in potrebuje posebej prilagojen način vzdrževanja.

Pregrade na AK Požeg, AK Pernica in AK Pristava imajo omogočeno daljinsko upravljanje.

Koncesionar:

DRAVA VGP Ptuj d.o.o.