Direktorat za evropske zadeve

Slovenijo prizadela najhujša ujma doslej

Ukrepi države za pomoč po poplavah

Obvestilo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve

Državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino preverite veljavnost svojih dokumentov, spremljate razmere na območju načrtovane poti, poskrbite za ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, preverite pogoje vstopa v ciljno in tranzitne države ter upoštevate navodila tamkajšnjih oblasti. Izpolnite lahko tudi spletni obrazec o vašem potovanju v tujino.

V Direktoratu za evropske zadeve koordiniramo politiko Slovenije do vprašanj, povezanih z delom institucij in organov EU, predvsem v postopku priprave zakonodajnih in drugih predlogov in odločitev Sveta EU in Evropskega sveta ter krepimo dvostranske odnose z državami članicami EU, z državami Zahodnega Balkana, ki niso članice EU, ter s Turčijo.

Posebej spremljamo splošne in institucionalne zadeve, postopke kršitev prava EU in sodelovanje Slovenije v postopkih pred Sodiščem EU ter sodelujemo pri pravnih vprašanjih, povezanih s pravom EU. Upravljamo tudi osrednji informacijski sistem za izmenjavo dokumentov med Slovenijo in EU.

Krepimo dvostranske odnose z državami članicami EU in Evropskega gospodarskega prostora, pripravljamo gradiva za meddržavna in mednarodna srečanja in obiske ter spremljamo vprašanja, ki zadevajo odnose s temi državami in so pomembna za vodenje celovite zunanje politike Slovenije. Krepimo tudi dvostranske odnose z državami Zahodnega Balkana, ki niso članice EU, ter s Turčijo in opravljamo naloge povezane s procesom širitve EU.

Teme

  • Evropa in evroatlantski prostor

    Slovenija je del Evropske unije, ki je naše najpomembnejše gospodarsko, razvojno, politično in pravno okolje pa tudi okolje vrednot. Z državami članicami EU vzdržujemo tesne stike in redno sodelujemo. Smo odločna zagovornica širitve EU in zanesljiva članica Severnoatlantskega zavezništva.

  • Soseščina

    Slovenija je srednjeevropska in sredozemska država v središču alpsko-jadransko-podonavskega prostora, treh makroregij, ter na stičišču zahodne in jugovzhodne Evrope. Njena lega nam ponuja izredne priložnosti za gospodarsko, politično in kulturno sodelovanje z državami tega prostora.

  • Slovenščina v Evropski uniji

    Večjezičnost je načelo, vpisano v pravne temelje Evropske unije. Njene osrednje poteze so določene v ustanovitvenih pogodbah, Uredbi Sveta številka 1 iz leta 1958 in pristopnih aktih vsake nove države članice, ki se odloči, da bo svoj državni jezik uveljavila kot enega od uradnih jezikov evropske nadnacionalne skupnosti. Večjezičnost je zagotovilo demokratičnosti, preglednosti in pravne varnosti za vse državljane Evropske unije.

  • Tehnična pomoč EU tretjim državam

    EU zagotavlja posebej usmerjeno finančno pomoč državam kandidatkam, državam možnim kandidatkam in državam partnericam v podporo njihovim prizadevanjem za pospeševanje političnih, gospodarskih in institucionalnih reform.

Projekti

  • Konferenca o prihodnosti Evrope - kakšno je vaše mnenje
    Zaključen

    Dialog z državljani je neprestan proces, zato so bili državljanke in državljani EU v okviru Konference o prihodnosti Evrope vabljeni, da se aktivno vključijo in povedo svoje mnenje o pomembnih vprašanjih skupne evropske prihodnosti. S Pogodbo o Evropski uniji je določeno, da ima vsak državljan pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije in da se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani.

  • SEE4Future - Slovensko predsedovanje SEECP
    Zaključen

    Proces sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP) je neinstitucionaliziran regionalni proces, ki ga koordinira vsakokratna predsedujoča država. Njegova osnovna usmeritev je podpora evropski prihodnosti Jugovzhodne Evrope ter povezovanju, varnosti, stabilnosti in gospodarskemu napredku regije.

  • Spremembe za državljane in podjetja po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije - brexitu

    Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (v nadaljevanju Združeno kraljestvo) je 29. marca 2017 Evropski svet uradno obvestilo o odločitvi za izstop iz Evropske unije (v nadaljevanju EU). Postopek izstopa podrobneje opredeljuje 50. člen Pogodbe o Evropski uniji. Na podlagi Sporazuma o izstopu, ki je stopil v veljavo 1. februarja 2020, se je prehodno obdobje izteklo 31. decembra 2020. Od 1. januarja 2021 so odnosi med EU in Združenim kraljestvom urejeni v okviru Sporazuma o trgovini in sodelovanju, o katerem so se pogajanja zaključila 24. decembra 2020.

  • Slovensko predsedovanje JJP in EUSAIR
    Zaključen

    Slovenija od 1. junija 2020 do 31. maja 2021 predseduje Jadransko-jonski pobudi (JJP) in Strategiji EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR). Pobudi se izvajata ločeno, a koordinirano. Predsedovanje se zaključi s skupno ministrsko konferenco JJP/EUSAIR in letnim forumom EUSAIR.

  • Slovensko predsedovanje Strategiji EU za podonavsko regijo
    Zaključen

    Slovenija od 1. novembra 2022 do 31. oktobra 2023 predseduje Strategiji EU za podonavsko regijo (EUSDR). Strategija je bila sprejeta leta 2010, vsako leto ji predseduje ena od sodelujočih držav. Slovenija je predsedovanje prevzela od Ukrajine, zaključi pa se z Letnim forumom EUSDR, ki bo organiziran med 24. in 25. oktobrom 2023 na Brdu pri Kranju.

Sektorji

Direktorat za evropske zadeve

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Gregorčičeva ulica 25
1000 Ljubljana

Na vrh strani