Vsebina 1-2 številke XXXVIII letnika, leta 2004

Nataša Kump, Tine Stanovnik
Socialnoekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva v Sloveniji

Miroslav Verbič, Tine Stanovnik
Percepcija zadovoljstva z dohodkom in kakovostjo življenja

Milan Vodopivec
Učinki spremembe zakona o zavarovanju za brezposelnost

Alenka Kajzer
Fleksibilnost trga dela - o pojmu, dejavnikih in pomenu za zaposlenost in brezposelnost

Tomaž Čater
Pomen osnov konkurenčne prednosti podjetja v skladu s šolo na temelju virov

Borut Winterleitner
Kako svojo rast financirajo slovenske gazele?

Grzegorz W. Kolodko
Dohitevanje v državah z razvijajočim se tržnim gospodarstvom

Janez Nared
Prostorski učinki zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v republiki Sloveniji

Kljub njeni majhnosti zaznamujejo Slovenijo velike regionalne razlike. Na eni strani so razvita urbana območja, kjer je koncentrirana večina gospodarskih dejavnosti, na drugi pa so obsežna podeželska območja, prepuščena pražnjenju in razkrajanju kulturne (po)krajine. V želji po odpravi teh razlik se je že od začetka sedemdesetih let izvajala regionalna politika, ki je slonela na policentričnem razvoju in na posameznih zakonih o spodbujanju regionalnega razvoja. Vse večja povezanost razvojnih razlik z demografskimi razmerami je na začetku devetdesetih let vodila v sprejetje Zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji. Kot je pokazal čas, so bili kriteriji za določitev teh območij neustrezni, obenem pa je bilo za izvajanje ukrepov premalo sredstev. To se je odražalo v nadaljnjem naraščanju regionalnih razlik in v nadaljevanju negativnih demografskih procesov.


Igor Vrišer
Ocena agrarne proizvodnje v Sloveniji
Poročilo prikazuje poskus izračuna skupne letne proizvodnje v kmetijstvu v Sloveniji l. 2000 v "žitnih enotah" z namenom ugotoviti geografsko variranje agrarne proizvodnje po kmetijskih cenilnih okoliših, regijah in za celotno državo. Za uporabo "žitnih enot" se je avtor odločili, ker v agrarni geografiji in agrarni ekonomiji pogrešamo splošno veljavno merilo, s katerim bi na enoten način izmerili heterogeno kmetijsko proizvodnjo, določili proizvodno zmogljivost (kmetijskega obrata, upravne enote, regije ali celotne države) ter ugotovili regionalne razlike.
Konvencionalna "žitna enota" (grain units, Getreideeinheiten, žitna jedinica) je prehrambena vrednost, ki jo vsebuje 100 kg žita (pšenice, rži, ječmena itd.) s približno 80 beljakovinskimi in 720 škrobnimi enotam. Na tej podlagi se je izračunalo ustrezne ekvivalen-te v žitnih enotah še za druge rastlinske in živinorejske proizvode. Pri tem se je upoštevalo, kako visoka je njihova hranljivost glede na vsebovane beljakovine in škrob, ali je pridelek v sveži (zeleni) ali posušeni obliki (npr. trava ali seno), v prvinskem ali predelanem stanju (hmelj) in ali nastopa v čistem ali mešanem sestoju (npr. mešanica detelje in trave). Vrednosti žitnih enot so povzete po J. Kostrowickem (Land Utilization. Case Studies: Origins, Aims, Methods, Techniques. Geographica Polonica, 5, Warszawa, 1965) in B. Andreae -u (Agrargeographie, Berlin, 1977, 1983).
Uporabljeni podatki o kmetijski proizvodnji so iz Popisa kmetijskih gospodarstev Slovenija 2000, ki jih je zbral Statistični urad Republike Slovenije. Podatki so bili urejeni na dva različna načina: za zasebna kmetijska gospodarstva so bili združeni po 307 kmetijskih cenilnih okoliših, za kmetijska podjetja in kmetijske zadruge pa glede na sedež upravne občine. Ker se ozemlje kmetijskih cenilnih okolišev in obstoječih občin večidel ni ujemalo, je bilo treba zaradi tega združevati kmetijske cenilne okoliše (glej opombo 8).
Postopek vrednotenja je bil naslednji: ocenjeno proizvodnjo posameznega pridelka v kmetijskem cenilnem okolišu smo pomnožili z ustrezno vrednostjo v žitnih enotah (upoštevajoč pri tem tvarno stanje pridelka), nato smo produkte sešteli po kulturah in panogah v skupno kmetijsko proizvodnjo. Ker so popisni podatki o živinoreji vsebovali zgolj število govedi, prašičev, konj, drobnice in perutnine, ne pa živinorejskih proizvodov, kot so meso, mleko, jajca in med, je bilo treba izdelati posebne ocene. Proizvodnjo mesa smo dobili iz zmnožka števila goveda (prašičev, drobnice itd.) in koeficienta, izračunanega iz odnosa med "domačo prirejo govejega (prašičjega, perutninskega itd.) mesa" in številom goveda (prašičev, perutnine itd.) na celotnem ozemlju Slovenije. Na podoben način smo izračunali proizvodnjo jajc (število kokoši nesnic * povprečna letna proizvodnja jajc na kokoš nesnico) in medu (število čebeljih družin * povprečna letna proizvodnja medu na čebeljo družino). Dobljene produkte smo pomnožili z vrednostjo žitnih enot in jih sešteli v živinorejsko proizvodnjo.
Slovenska kmetijska proizvodnja je v letu 2000 znašala na podlagi prikazane metodologije 27,913.000 žitnih enot ali v povprečju 57,7 žitnih enot na "hektar kmetijskih tal v uporabi". Delež rastlinske proizvo-dnje bi znašal 46 %, živinoreje pa 54 %. Kmetijska podjetja in zadruge so ustvarile 133,1 žitnih enot na 1 ha kmetijskih tal v uporabi, družinske kmetije pa 52,7 žitnih enot. Prevladovala je živinorejska usmerjenost. Najbolj produktivna so bila zemljišča na ravnicah in v gričevju, na katere je odpadlo 43,1 % kmetijskih zemljišč v uporabi, proizvedli pa so na njih 52,3 % vseh žitnih enot. Hektarski donosi so bili za 30-50 % višji kot na zemljiščih v hribovju ali na krasu.
Glavna kmetijska območja v Sloveniji, ki največ proizvedejo in izkazujejo največje donose žitnih enot na hektar kmetijskih tal, so: Dravsko-Ptujsko polje, Ravensko in Mursko polje v Pomurju, Kranjsko-Sorško polje na Gorenjskem, Bistriška ravan med Ljubljano in Kamnikom, ptujski del Slovenskih goric in Vipavska dolina. V vseh naštetih primerih je hektarski donos presegel 75 žitnih enot na ha. Nanje je odpadlo 39,9 % ustvarjene kmetijske proizvodnje v žitnih enotah. Nadpovprečen donos v kmetijski proizvodnji (to je nad 57,7 žitnih enot na 1 hektar kmetijskih tal) so imele še regije: Goriška Brda, ljubljanska okolico, Šaleška dolina, Zgornja Savinjska dolina, Voglajnsko, Dravinjske in Slovenske gorice in Dolinsko v Pomurju.


Gašper Tompa
Neenakost in prerazdeljevanje dohodka v Sloveniji
V prispevku analiziram neenakost razdelitve dohodka v Sloveniji, predvsem z vidika neenakosti med spoloma. Z ugotavljanjem progre-sivnosti davka na dohodek poskušam pojasniti vpliv le-tega na zmanjševanje neenakosti v razdelitvi dohodka po obdavčitvi. Podlaga za analizo so podatki Davčne uprave Republike Slovenije, ki so bili zbrani iz napovedi za odmero dohodnine za leti 1991 in 2000.
Porast dohodkovne neenakosti je v zadnjih desetletjih značilen skorajda za vse razvite države, tudi za Slovenijo, ki je konec osem-desetih vstopila v obdobje tranzicije. Odgovor na nastala družbenoekonomska gibanja je bila tudi sprememba davčne zakonodaje. Zaradi sprememb davčnega sistema, ki so omogočile večjo progresivnost davkov, se je neenakost porazdelitve dohodka po obdavčitvi povečala precej manj kot v primeru dohodka pred obdavčitvijo.



Nataša Kump, Tine Stanovnik
Socialnoekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva v Sloveniji
Namen prispevka je, da ugotovi, kakšne so bile spremembe v socialnem in dohodkovnem položaju upokojencev in starejšega prebivalstva. Analiza je osnovana predvsem na anketah o porabi gospodinjstev za leta 1983, 1993, 1997-99 in 1999-2001. Podatki za zadnji dve obdobji so primerno združeni podatki treh letnih anket. Dohodkovni položaj upokojencev in starejšega prebivalstva se je v obdobju med letoma 1983 in 1993 precej izboljšal, v obdobju od 1993 do 1997-1999 pa je bilo to izboljšanje precej manj izrazito. Analiza kaže, da se njihov dohodkovni položaj od leta 1999 naprej postopoma poslabšuje, saj se je rahlo povečal delež upokojencev v najnižjem decilnem razredu delež upokojencev v najvišjem decilnem razredu pa se je rahlo zmanjšal. Meja revščine za upokojence in starejše je še vedno nekoliko višja kot to velja za celotno populacijo. Zdi se, da se bo relativni dohodkovni položaj upokojencev in starejšega pre-bivalstva postopoma poslabševal. Poslabševanje lahko pripišemo učinkom novega pokojninskega zakona iz leta 1999, ki je med drugim uvedel tudi novo indeksacijsko pravilo, ki vpliva na celotno upokojensko prebivalstvo.


Miroslav Verbič, Tine Stanovnik
Percepcija zadovoljstva z dohodkom in kakovostjo življenja
Članek prikazuje analizo subjektivne percepcije dohodka in kakovosti življenja v Sloveniji na osnovi podatkov Ankete o porabi gospodinjstev ter Slovenskega javnega mnenja. Analiza Anket o porabi gospodinjstev temelji na vzorcih presečnih podatkov za leta 1988, 1993 in 1997-1999, analiza Slovenskega javnega mnenja pa temelji na vzorcih presečnih podatkov za leta 1988, 1993 in 1998. S pomočjo urejenega probit modela verjetnosti smo analizirali vplive razpoložljivega dohodka, velikosti družine in drugih družbenoekonomskih značilnosti gospodinjstva na subjektivno percepcijo zadovoljstva z dohodkom in kakovostjo življenja in ugotovili relativno stabilnost pripadajočih učinkov. Dobljeni rezultati so v splošnem sicer v skladu s izsledki podobnih raziskav v razvitih državah, niso pa popolnoma v skladu s pričakovanji za tranzicijsko državo, podvrženo velikim ekonomskim, političnim in družbenim spremembam, ka-kršna je Slovenija.



Milan Vodopivec
Učinki spremembe zakona o zavarovanju za brezposelnost
Da bi spodbudil zaposlovanje prejemnikov nadomestila in pomoči, novi zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti predvideva večjo pomoč države pri iskanju zaposlitve in okrepljen nadzor nad prejemniki, zagotavlja večje možnosti vključevanja v aktivne programe zaposlovanja ter skrajšuje dolžino potencialne upravičenosti do prejemkov. Pričujoča študija preučuje učinke tega zakona in ugotavlja, da je zakon prispeval, da so se prejemniki hitreje zaposlili, ne da bi jih pahnil v slabše plačano ali drugače manj primerno zaposlitev. Natančneje:

• Prejemniki nadomestila za brezposelnost, ki so pridobili pravico prejemanja po novem zakonu, prehajajo iz brez-poselnosti v zaposlenost hitreje kot tisti z enakimi lastnostmi, ki so pridobili pravico po starem zakonu. Hitrejši prehod brezposelnih v zaposlenost v obdobju novega zakona se kaže tudi v večjem število dni, prebitih v ponovnih zaposlitvah, in večjem zaslužku.


• Tudi po novem zakonu se verjetnost prehoda iz brez-poselnosti v zaposlenost prejemnikov nadomestila za brezposelnost močno poveča tik pred iztekom upravičenosti do prejemanja.


• V obdobju novega zakona se prejemniki bolj intenzivno vključujejo v programe aktivne politike zaposlovanja.


• Višina plače ob ponovni zaposlitvi prejemnikov v obdobju novega zakona se ne razlikuje od višine plače pred sprejemom novega zakona.


• Trajanje ponovne zaposlitve prejemnikov nadomestila, ki so pridobili pravico prejemanja po novem zakonu, se ne loči od trajanja ponovne zaposlitve prejemnikov z enakimi lastnost-mi, ki so pridobili pravico po starem zakonu.


• Novi zakon ni prispeval k povečanju verjetnosti zaposlitve za določen čas med prejemniki nadomestila.