Pripravili smo novo monografsko publikacijo (ki nadomešča Poročilo o človekovem razvoju) Socialni razgledi Vabimo vas k branju Naročila sprejemamo na: UMAR, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana Tel.: 01/ 478 10 43 (Katja FERFOLJA) Faks: 01/ 478 10 70 E-pošta: Prilagamo tudi naročilnico

Urednica: mag. Jana Javornik Skrbinšek

Spoštovani in spoštovane,

Namen projekta je analitičen portret razvoja slovenske družbe, klime in razmer, ter razvojnih trendov, ki vplivajo na družbeno kohezijo. Socialni razgledi so rezultat naše želje, da bi se po razmerah in razvoju v Sloveniji razgledali z drugačnega vidika od pretežno ekonomskega, ki običajno prevladuje v naših poročilih. Proučevanje 'socialnega' področja razumemo kot nujno dopolnilo (in ne alternativo) ekonomskih analizam, saj le kombinacija pogledov z več 'razglednih točk' lahko ponudi celovito sliko blaginje. Čeprav je v razgledih obdelanih veliko tem, ki jih srečamo tudi v drugih naših projektih, so te obdelane z drugačnega zornega kota in v drugačnem okviru. V razgledih ponujamo nemalo pojasnil o pomenu uporabljenih analitičnih konceptov ter o metodologijah in kakovosti razpoložljivih podatkov. V Sloveniji namreč razpolagamo s številnimi relevantnimi podatki, ki omogočajo preučevanje socialnega razvoja, a jih zbirajo različne institucije in zato največkrat ostajajo razdrobljeni. Zato smo se še toliko bolj potrudili, da smo naše trditve in zaključke jasno povezali z analitičnimi podlagami in podkrepili s številnimi podatki.

Prvi Socialni razgledi prinašajo nekaj pomembnih novosti, ki v analizah urada doslej niso bile prisotne ali pa so bile prisotne na drugačen, pogosto skromnejši način. Številne najdemo med temami, ki naj bi postale stalnica Socialnih razgledov in podajajo sliko življenjskih pogojev, se pravi tega, kako dobro ali slabo živimo v Sloveniji. Pri analizi socialne stratifikacije slovenske družbe smo opredelili štiri dohodkovne razrede, ki po našem mnenju omogočajo ustrezen vpogled v slojevitost družbe, in jih uporabili za analizo podatkov o dohodkih in porabi gospodinjstev. Številne podatke, ki tudi sicer pritegnejo pozornost javnosti in raziskovalcev, kot so na primer podatki o revščini ali zaupanju ter rezultati raziskav javnega mnenja, smo povezali v enoten okvir analize družbene kohezije, socialnega kapitala in zadovoljstva z življenjem. Skušali smo sistematično opredeliti pojem dostopnosti za blaginjo in razvoj 'pomembnih' dobrin in storitev, pri katerih je skrb za njihovo razpoložljivost tudi predmet javnega interesa, ter naredili prve korake k bolj sistematičnim analizam tega pomembnega, a podatkovno slabo podprtega področja. V naši analizi smo skušali upoštevati številne elemente, ki po našem mnenju pomembno sodoločajo kakovost življenja ljudi in njihovo zadovoljstvo.

Pomembno novost smo v javno razpravo o družbenem razvoju vnesli tudi z izbiro posebne teme prvih Socialnih razgledov, to je s temo dolgožive družbe. Gre za izzive in priložnosti, ki jih že dolgo napovedovano, a s strani politik prezrto razvojno dejstvo staranja družbe postavlja ne zgolj sistemom socialne varnosti, temveč tudi sistemom vedno bolj (pre)obremenjenih opornih omrežij in medosebnih odnosov, ki se lahko lomijo pod previsokimi pričakovanji in bremeni. Staranje je posledica sočasnega učinkovanja izboljšanja življenjskih pogojev in zmanjšanja števila rojstev. Na to dejstvo se države (skoraj brez izjeme v vsej Evropi) odzivajo podobno. Iščejo, preizkušajo ali/in uvajajo politike, ki zadevajo stare (ki so bodisi upokojeni, stari 65 let in več, ali pa so le starejši zaposleni) ter hkrati preverjajo, spreminjajo in popravljajo politike, ki so usmerjene k mladim.

Socialni razgledi bodo izšli približno v času, ko si ljudje zaželimo kaj lepega za leto, ki prihaja. Zanimivo je, da voščila običajno bolj kot samo materialno bogastvo poudarjajo zdravje in srečo v osebnem življenju. Tudi Socialni razgledi potrjujejo, da so to za ljudi zelo pomembne vrednote in cilji. Če bi želeli svoje novoletno ali božično voščilo na podlagi naših ugotovitev še dodatno podkrepiti in razširiti, bi lahko v voščilnice zapisali tudi:

Da bi vedno imeli dovolj rednih dohodkov, ustrezno izobrazbo, dobro in varno zaposlitev in s tem povezano socialno varnost, trdna oporna omrežja, dobro zdravje, da bi se počutili pri delu avtonomne in spoštovane... .

Ker se tako lahko tudi Slovenija nadeja zadovoljnih in srečnih prebivalcev, solidarnega in zaupljivega okolja ter visokih vrednosti pomembnih razvojnih kazalnikov.

Vas vabimo k branju.

Jana S. Javornik, odgovorna urednica
Janez Šušteršič, direktor