Vlada sprejela mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru

Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru in ga pošlje Državnemu zboru (DZ) Republike Slovenije.

Vlada predloga skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem ne podpira, saj uvaja parcialne rešitve, ki rušijo sistematiko veljavnega zakona. Spremembe tudi niso bile usklajene s ključnimi deležniki, kar kaže na pomanjkljivost strokovne podkrepitve predlaganih rešitev, s tem pa posledično tudi na njihovo neustreznost. Predlog zakona večji del vsebuje spremembe in dopolnitve, ki so bile v državnem zboru že zavrnjene.

S predlogom zakona se nesistemsko ureja stanje na področju javnega reda in miru, s čimer se posledično ne zagotavlja njegovega zanesljivega varovanja z namenom uresničevanja pravice posameznika do varnosti in dostojanstva kot temeljne človekove vrednote in ustavne pravice, ki jo določa 34. člen Ustave RS.
Pristojno resorno ministrstvo bo pripravilo celovite ustrezne normativne rešitve v novem predlogu Zakona o varstvu javnega reda in miru, ki ga bo vlada nato predložila v obravnavo Državnemu zboru.

Vlada sprejela mnenje o predlogu Zakona o spremembi Zakona o graditvi objektov na mejnih prehodih

Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje o predlogu Zakona o spremembi Zakona o graditvi objektov na mejnih prehodih in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. Vlada predloga ne podpira.

Potrebna je celovita presoja in posodobitev vsebin zakona z vidika sedanjih razmer, vključno s prihodnjimi spremembami schengenskega območja, zato v Ministrstvu za notranje zadeve pripravljajo predlog sprememb zakona.

Vlada ne podpira predloga sprememb Zakona o štipendiranju

Vlada Republike Slovenije je sprejela Mnenje k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Danijel Krivec), in ga pošlje DZ RS.

Predlog zakona med izjemne dosežke, ki jih v skladu z Zakonom o štipendiranju vlagatelji lahko uveljavljajo za pridobitev Zoisove štipendije, na novo umešča najvišja mesta na področju športa na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Vlada Republike Slovenije predloga ne podpira.

Vlada ne podpira predloga sprememb Zakona o socialno varstvenih prejemkih

Vlada Republike Slovenije je sprejela Mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani mag. Matej Tonin), in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Predlagatelj predlaga obvezno izplačilo denarne socialne pomoči v naravi (v primeru, ko otrok ne obiskuje pouka ali obstaja dolg do javnih služb ali vzgojno izobraževalnih zavodov), pravno podlago za zagotovitev izmenjave osebnih podatkov oseb v stiski, ki so v obravnavi na centru za socialno delo,  da so obsojenci na hišni zapor lahko upravičeni do denarne socialne pomoči ter podaljšanje roka hrambe osebnih podatkov in dokumentov iz zbirke podatkov o denarni socialni pomoči in varstvenem dodatku. Mnenje Vlade Republike Slovenije je, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih ne podpre.

Vlada ne podpira predloga sprememb Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih – prva obravnava, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Matej Tonin) in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Vlada ne podpira predlaganih sprememb in dopolnitev. Predlagana določba o uvedbi avtomatizma pri dodelitvi otroškega dodatka v materialni obliki zaradi uvedbe prekrškovnega postopka je ustavno sporna z vidika 27. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa domnevo nedolžnosti, ki velja tako za kazniva dejanja kot tudi za prekrške. Nastop pravnih posledic storitve prekrška še pred zaključkom prekrškovnega postopka je moč šteti kot, da je izid prekrškovnega postopka prejudiciran oziroma delna »sankcija« (oziroma pravna posledica storitve prekrška) izrečena že vnaprej (kar ex lege, brez izvedbe postopka). Takšna rešitev lahko pomeni le presumpcijo krivde, 27. člen Ustave Republike Slovenije pa dopušča le domnevo (presumpcijo) nedolžnosti. Predlagana določba o znižanju otroška dodatka pa bi posegala v že pridobljeno pravico.

Vlada Republike Slovenijo pripravlja celovito spremembo ureditve starševskega dopusta in nekaj manjših popravkov družinskih prejemkov, predvsem z namenom prenosa Direktiva (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (UL L 188, 12. 7. 2019, str. 79–93) in bo predlagala novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.  

Vlada ne podpira predloga sprememb Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev

Vlada Republike Slovenije je sprejela Mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Matej Tonin), in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Predlagatelj predlaga, da se pri letnih pravicah iz javnih sredstev (otroški dodatek, državna štipendija, znižano plačilo vrtca, subvencija malice in subvencija kosila) pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva le še dohodek, ne pa tudi premoženje (vpliv premoženja na pravice je namreč majhen, pomeni pa veliko obremenitev postopka), da se otroški dodatek ne upošteva kot dohodek pri priznanju pravice do državne štipendije in subvencije najemnine, da se kadrovska štipendija in plačilo za študentsko delo v celoti ne upoštevata kot dohodek pri priznanju vseh pravic iz javnih sredstev ter poenostavitev postopka priznavanja letnih pravic (poenostavitev pravil upoštevanja dohodka), ki posledično omogoča učinkovito izdajo informativnih izračunov (po veljavnih pravilih se z informativnim izračunom odloča le v polovici primerov), kar posledično razbremenjuje centre za socialno delo. Predlagatelj predlaga tudi, da o podaljšanju pravice do varstvenega dodatka center za socialno delo odloča po uradni dolžnosti ter, da če je oseba upravičena do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, je hkrati upravičena do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki nadomešča dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Predlagatelj predlaga še elektronsko vročanje odločb in informativnih izračunov, s čimer se pomembno razbremenjuje glavne pisarne centrov za socialno delo. Mnenje Vlade Republike Slovenije je, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ne podpre.

Vlada ne podpira predloga sprememb Zakona o urejanju trga dela

Vlada Republike Slovenije je sprejela Mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Matej Tonin) in ga pošlje Državnemu zboru.

Bistvene spremembe Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela so podaljšanje dopustnega obdobja vključitve v programe javnih del, možnost napotitve brezposelne osebe, ki je več kot šest mesecev vpisana v evidenci brezposelnih oseb, tudi na zaposlitev na delovno mesto, ki ustreza največ dve ravni nižji izobrazbi osebe glede na ustrezno zaposlitev ne glede na vrsto pridobljene izobrazbe brezposelne osebe, ponovna uvedba enostopenjskega ugotavljanja kršitev pri vseh razlogih kršitev obveznosti ter določitev, da pritožba zoper odločbo o prenehanju vodenja ne bo zadržala izvršitve.

Vlada Republike Slovenije je preučila navedbe in utemeljitve predlagatelja in ocenjuje, da predlog zakona ni ustrezen, zato ga ne podpira. Predlog še ni bil usklajen v okviru socialnega dialoga, na podlagi katerega so bile od leta 2012 dalje sprejete vse večje sistemske spremembe in dopolnitve ZUTD. Vlada Republike Slovenije poudarja, da bo pri pripravi predloga sprememb in dopolnitev zakona delovala v skladu s koalicijsko pogodbo, spremembe in dopolnitve zakona pa bodo morale biti v največji možni meri predhodno usklajene s socialnimi partnerji.

Vlada je sprejela Stališče k Mnenju Državnega sveta Republike Slovenije k Rednemu letnemu poročilu Zagovornika načela enakosti za leto 2021 in ga pošlje v DZ

Državni svet je bil že seznanjen s stališčem ministrstva, da gre za kakovostno, sistematično in poglobljeno pripravljeno poročilo, ki nudi celovit pregled diskriminacije v Sloveniji. Zagovornik izvaja številne različne aktivnosti za doseganje ciljev, opredeljenih v zakonu – na eni strani svetuje in ugotavlja diskriminacijo, po drugi strani spremlja področje tudi na sistemski ravni: z izvajanjem raziskav, izdajanjem priporočil in posebnih poročil, z zbiranjem podatkov itd. Ministrstvo je kot relevantno izpostavilo še pomen sodne prakse in prvi primer Zagovornika na sodišču ter vpogled v področja in skupine, ki so v največji meri izpostavljene diskriminaciji.

Vlada RS se strinja s stališčem Državnega sveta, da povečevanja števila ljudi, ki se na Zagovornika obračajo za pomoč, kaže na to, da je institut prepoznan in da mu ljudje zaupajo ter kažejo na njegovo vlogo tudi pri vprašanjih, pri katerih ni zaznati diskriminatornega elementa. Vlada RS je mnenja, da relativno visok delež primerov, pri katerih ni navedene nobene osebne okoliščine (38,6 %), nakazuje na dejstvo, da koncept diskriminacije v praksi še vedno ni povsem razumljen in da bi bilo potrebno osveščanje o diskriminaciji še krepiti. Nadalje Vlada RS ocenjuje delo Zagovornika kot pomembno z vidika priporočil, ki jih naslavlja na različne resorje, s katerimi opozarja na diskriminacijo v teku priprave predpisov, saj pomenijo usmeritev za nadaljnje delo in odpravo diskriminatornih praks. V zvezi s tem Vlada RS izpostavlja, da je v pripravi nova metodologija za presojo učinkov na različna družbena področja, med drugim tudi na področje nediskriminacije, ki bo v fazi priprave predloga predpisa od vseh resorjev zahtevala tudi obrazložitev morebitnega učinka predpisa na osebe ali skupine z določeno osebno okoliščino (na primer spol, starost, invalidnost, raso, etnično poreklo, vero, jezik).

Na današnji seji Odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije sprejela Mnenje k predlogu Zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško.

Vlada je sprejela mnenje k predlogu Zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih in izrabljenega goriva odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, prejetega s strani poslank in poslancev Državnega zbora. Vlada podpira predlog Zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih in izrabljenega goriva odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško ter predlaga, da se besedilo členov zakona dopolni zaradi potrebnih posodobitev, kot je predlagano, saj nova ureditev ob že zgoraj naštetih razlogih prinaša bistveno bolj učinkovit in debirokratiziran nadzor nad poslovanjem sklada ter odpravlja nepotrebne administrativne ovire za izvajanje osnovnih nalog sklada.

Na odboru je vlada potrdila tudi odgovor na Sklep Državnega sveta o zaključkih posveta »Prehranska varnost kot strateška dobrina«.

Vlada podpira dopolnitev ustave z obveznostjo države, da zagotovi prehransko varnost. Slovenija si bo pri zagotavljanju prehranske varnosti in trajnostnega razvoja v okviru ukrepov skupne kmetijske politike (SKP) še naprej prizadevala zagotavljati varno, kakovostno, vsem dostopno hrano, in temu primerno prilagodila strateške cilje kmetijske politike, saj je čim višja stopnja samooskrbe prvi cilj kmetijske politike v Sloveniji. Ključni predpogoji za zagotavljanje prehranske varnosti Slovenije so ohranjanje naravne rodovitnosti prsti in razmeroma velika kmetijska zemljišča.

Pomemben je tudi razvoj digitalizacije, kar pomeni ukinjanje papirnatih evidenc in prehod na elektronsko vodene evidence. Zato so v okvir Načrta za okrevanje in odpornost uvrščeni trije projekti v skupni vrednosti 38,7 milijona evrov, med katerimi je tudi projekt Digitalizacija kmetijstva, gozdarstva in prehrane v vrednosti 28,3 milijona evrov.
Z namenom poenostavitve javnega naročanja živil je bil, v letu 2021, spremenjen in dopolnjen Zakon o javnem naročanju (v nadaljevanju: zakon). Zakon se ne uporablja za javna naročila živil, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije (214.000 evrov). Prav tako se od leta 2012 dalje, s promocijo lokalnih živil in živil iz shem kakovosti povečuje ugled podeželja, pridelovalcev in predelovalcev, predvsem pa poudarja kratke dobavne verige. K nakupu lokalne oz. slovenske hrane v javnih zavodih ministrstvo vzpodbuja javne naročnike tako preko zakonodaje − Uredba o zelenem javnem naročanju, kot tudi z različnimi dopisi, usposabljanji in pobudami.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izpostavilo tudi problematiko zavržkov hrane. Pripravilo je Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki jo je Vlada RS sprejela 23. 12. 2021. Namen strategije je, da se vse člene verige preskrbe s hrano (pridelava, predelava, distribucija in prodaja, priprava hrane ter gospodinjstva) ozavešča, informira in vzpodbuja, da pri svojem delu posvečajo pozornost zmanjševanju izgub hrane in odpadne hrane.

Za obstoj kmetij in oživitev zapuščenih kmetij se je v obdobju 2014-2022 v okviru podpor skupne kmetijske politike podprlo več kot 6.000 mladih kmetov. Spodbujanje mladih k prevzemu kmetij in kmetijske dejavnosti ostaja ena od prioritet tudi v prihodnje. Poudariti velja tudi, da je uspešen razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja mogoč le ob povezovanju in sodelovanju med vsemi deležniki pri prenosu znanja in inovacij. V okviru strateškega načrta SKP 2023−2027 bo ministrstvo spodbujalo razvojne mreže, pilotne projekte prenosa znanja ter izgradnjo demonstracijskih, poskusnih in kompetenčnih centrov ter tehnoloških središč. Pri tem bo posebna pozornost namenjena tudi dvigu usposobljenosti kmetijskih svetovalcev, ki so eden izmed ključnih deležnikov v sistemu prenosa znanja.