Uvodna tema neformalnega zasedanja ECOFIN (hkrati tudi osrednja tema predsedovanja) bo prilagajanje Evrope izzivom globalizacije. V ta namen predsedstvo na zasedanje vabi predstavnike poslovne skupnosti (predsednike uprav Vodafone Group, Unilever ter Reckitt Benckiser) in akademike (Andre Sapir).

Ministri in guvernerji bodo nadaljevali z razpravo glede financiranja mednarodne razvojne pomoči pred Vrhom Združenih narodov na temo milenijskih razvojnih ciljev 14. septembra v New Yorku. V tem okviru bodo dogovorili skupno izjavo EU na zasedanju. Izjava izpostavlja zavezanost EU k milenijskim razvojnim ciljem ter sklepom junijskega Evropskega sveta, po katerih bo EU do 2015 povečala svoj delež uradne razvojne pomoči v BDP na 0,7% z vmesnim ciljem 0,56% do 2010. Hkrati si bo EU prizadevala za povečano učinkovitost in kakovost pomoči. Ministri bodo predvidoma potrdili svoje strinjanje s 100-odstotnim odpisom multilateralnih dolgov najrevnejšim državam sveta (HIPC pobuda).

Sledila bo obravnava čezmernega proračunskega primanjkljaja na Portugalskem in na Madžarskem. Ministri ter guvernerji bodo obravnavali tudi aktualne gospodarske in finančne razmere v EU. Rast BDP v prvi polovici 2005 je bila nižja od spomladanskih napovedi EK, vendar zadnji podatki nakazujejo na krepitev v drugi polovici leta. V 1. četrtletju 2005 je bila zabeležena rast 0,5%, ki pa je do 2. četrtletja padla na 0,3%. Glavni razlog je nizko domače povpraševanje ter do določene mere nižje investicije, medtem ko je neto izvoz glavni motor rasti. Proti koncu polletja se je pričela zviševati industrijska proizvodnja, kažejo se tudi znaki povečane domače potrošnje (število novoregistriranih avtomobilov v EU v juniju 2005 je najvišje od aprila 2001). Jesenska napoved rasti BDP v EU za 2005 bo verjetno za 0,3 odstotne točke nižja od spomladanske in bo znašala 1,3%, medtem ko naj bi bila rast v 2006 nekaj nad spomladansko napovedjo (2,2%). Inflacija ostaja na lanskoletni ravni okoli 2,1%, vendar so cene manj voliatilne kot lani. Javnofinančni deficiti v državah članicah EU ostajajo na ravni iz leta 2004 – Komisija ne pričakuje izboljšanja situacije v 2005, ko naj bi povprečen deficit v EU znašal 2,6% BDP. V mednarodnem okolju predstavljajo glavno tveganje visoke cene nafte, ki bodo v 2005 vsaj 13% višje od spomladanskih napovedi, medtem ko bodo v 2006 ob nespremenjenih okoliščinah vsaj 40% višje. Zaradi spremenjenega režima deviznega tečaja na Kitajskem (odprava vezave na dolar in vpeljava vezave na košarico valut ob rahli apreciaciji), bodo pritiski na evro nekoliko nižji. V domačem okolju pa je še vedno glavno tveganje nizka domača potrošnja, ki izhaja tudi iz šibkega trga dela, šibkejšega evra in proračunskih težav držav članic.

V zaključku bodo ministri obravnavali tudi predlog za financiranje palestinskih ozemelj s strani Evropske investicijske banke ter možne predloge glede preprečevanja financiranja terorizma.

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI