Četrto kohezijsko poročilo Promet Ena najpomembnejših zahtev za napredek gospodarstva in družbe v celoti je usklajen razvoj, medsebojna povezanost prometne infrastrukture in tudi prometnih dejavnosti, ki omogočajo gospodarno, varno in okolju prijazno izvajanje vseh vrst prometa. V predpristopnem obdobju je bila Slovenija na področju prometa upravičena do finančnih sredstev iz naslednjih dveh programov: finančni instrument PHARE, s katerim so se sofinancirali projekti, ki so zagotavljali strokovno pomoč pri prestrukturiranju gospodarstva in uresničevanju pravnega reda Evropske unije ter sofinanciranje naložb, ki se niso sofinancirale s programoma ISPA in SAPARD finančni instrument ISPA, ki je sofinanciral naložbe v prometu in okolju. Projekti so z dnem 01.05.2004 postali Kohezijski projekti. Leta 2004 je Slovenija s članstvom v Evropski uniji postala upravičenka do sredstev strukturnih skladov in Kohezijskega sklada. Kohezijski sklad je bil ustanovljen leta 1994 z ratifikacijo Maastrichtske pogodbe na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 1164/94, ki je bila dopolnjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1264/1999 in Uredbo Sveta (ES) št. 1265/1999. Kohezijski sklad prispeva h krepitvi ekonomske in socialne kohezije in sofinancira projekte s področja okolja in vseevropskih omrežij prometne infrastrukture v tistih državah članicah, v katerih je BDP na prebivalca manjši od 90-odstotnega povprečja Skupnosti. Od maja 2004 so do sredstev Kohezijskega sklada upravičene: Grčija, Portugalska, Španija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Slovenija, Malta in Ciper. Uredba Sveta (ES) št. 1164/94 o ustanovitvi Kohezijskega sklada določa merila za izbor projektov. Obvezni pogoji, ki jih morajo predlagani projekti izpolnjevati, so: predlogi naložb so lahko le na čezevropskem transportnem omrežju (TEN-T) oziroma pomenijo dokončanje manjkajočih povezav v prednostnih vseevropskih koridorjih infrastrukturni projekti morajo presegati vrednost 10 milijonov evrov projekti morajo biti usklajeni z evropsko prometno politiko predlagani projekti morajo imeti v letih, ko bodo predlagani za sofinanciranje prek Kohezijskega sklada, vso potrebno dokumentacijo za izvedbo. Del čezevropskega transportnega omrežja (TEN-T) sta tudi dva koridorja (V. in X.), ki tečeta po ozemlju Slovenije. V. koridor povezuje jugozahod in vzhod Evrope in poteka od Benetk do Lvova (Ukrajina). Glavna pot koridorja poteka skozi Slovenijo na osi Benetke-Trst/Koper-Ljubljana-Maribor-Murska Sobota-Pince/Hodoš-Budimpešta. Zato v zvezi s Slovenijo govorimo o povezovanju prometne osi med Barcelono in Kijevom. X. koridor povezuje evropski severozahod z jugovzhodom in poteka skozi Slovenijo po osi Salzburg-Karavanke-Ljubljana-Obrežje-Zagreb-Beograd-Skopje-Solun in eni od štirih vej (X a), ki poteka čez slovensko ozemlje, tj. veja Gradec-Maribor-Zagreb. Del železniškega koridorja na veji X a poteka po sedanji progi čez Zidani Most. Slovenija v prihodnjem obdobju načrtuje dokončanje manjkajočih povezav in izboljšanje pretočnosti prometa na vseevropskem prometnem omrežju Slovenije. Z odpravo ozkih grl in manjkajočih prometnih povezav bodo odpravljeni zastoji v cestnem in železniškem prometu, povečala se bo potovalna hitrost, kar bo precej vplivalo na izboljšanje okolja na prometno obremenjenih odsekih in bo v celoti precej pripomoglo k zmanjševanju izpusta toplogrednih plinov v Sloveniji. Prav tako bosta na ta način povečani varnost v vseh vejah prometa in izpolnitev evropskih standardov, ki se nanašajo na varnost v različnih prometnih panogah. Na podlagi navedenega je Ministrstvo za promet pripravilo Referenčni okvir za Kohezijski sklad za področje prometa za obdobje 2004-2006, ki sta ga decembra 2003 odobrili Vlada Republike Slovenije in Evropska komisija. V dokumentu so navedeni prednostni projekti za obdobje 2004-2006 in tudi drugi projekti s področja avtocest, železnic in pomorstva primerni za sofinanciranje. Projekti, predlagani za sofinanciranje v obdobju 2004-2006, so: železniška projekta: posodobitev železniške proge Pragersko-Ormož - Projekt A (gradnja) daljinsko upravljanje sistema stabilnih naprav električne vleke na slovenskem železniškem omrežju. avtocestna projekta: gradnja avtoceste Smednik-Krška vas izgradnja avtocestnega odseka Vrba-Peračica. Informacije o projektih Ministrstva za promet, ki se sofinancirajo iz Kohezijskega sklada lahko dobite na telefonskih številkah 01 478 8310 (ga. Nataša Fras Flegar) in 01 478 8250 (g. Drago Gaberšek). Posodobitev letališke infrastrukture na letališču Maribor V okviru 1. prednostne naloge EPD "Spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnosti" je bil vključen en inštrument za področje transporta, in sicer: "Program posodobitve objektov in opreme letališke infrastrukture". V okviru tega inštrumenta se izvaja projekt "Posodobitev letališke infrastrukture na letališču Maribor", katerega namen je povečanje stopnje varnosti in zmogljivosti letališča, zadovoljitev zahtev t.i. schengena ter povečanje dostopnosti manj razvitih regij in posledično, vpliv na njihov hitrejši razvoj. Skupna ocenjena vrednost projekta je 1,250 mrld SIT. Od tega je dobilo MZP odobrenih 1 mrld sredstev ESRR (EU sredstva 750 mio SIT in lastna udeležba 250 mio SIT). Ker so bile na javnih razpisih dosežene nižje vrednosti pogodb od predvidenih, bo končna vrednost projekta nekoliko nižja od planirane. Projekt se je začel izvajati junija 2004 in bo predvidoma končan v letu 2006. Ministrstvo za promet (Uprava RS za civilno letalstvo) je v letih 2004 - 2005 realiziralo naslednje aktivnosti: obnovo transformatorske postaje na letališču Maribor obnovo svetlobno navigacijskega sistema na letališču Maribor nakup gasilskega vozila za potrebe gasilske službe na letališču Maribor nakup vozila za potrebe zimske službe na letališču Maribor obnovo radionavigacijskega sistema za instrumentalno pristajanje ob pogojih zmanjšane vidljivosti na letališču Maribor nakup in obnova ograje na območju letališča Maribor izdelavo študije upravičenosti nadgradnje sistema instrumentalnega pristajanja ob pogojih zmanjšane vidljivosti kategorije CAT I v CAT II na letališču Maribor obnovo hidrantnega omrežja na letališču Maribor V letu 2006 bo Uprava RS za civilne letalstvo izvedla še aktivnost izdelave projektne dokumentacije za obnovo potniškega terminala na letališču Maribor.