Četrto kohezijsko poročilo ABC o skladih Slovarček izrazov A   B   C   Č   D   E   F   G   H   I   J   K   L   M   N   O   P   R   S   Š   T   U   V   Z   Ž   B. BDP - Bruto domači proizvod C. Cilj 1 - Eden od treh ciljev evropske kohezijske politike. Sredstva iz Cilja 1 so namenjena manj razvitim regijam, katerih bruto domači proizvod na prebivalca ne presega 75% povprečja EU. Cilju 1 sta namenjeni 2/3 vseh sredstev strukturnih skladov, najvišja stopnja sofinanciranja je 75%. Pomoč iz Cilja 1 se dodeljuje na regijam na ravni statističnih enot NUTS II. Slovenija v tem obdobju prejema pomoč strukturnih skladov iz cilja 1. D. Dodatnost - Načelo dodatnosti pomeni, da skladi zgolj dopolnjujejo javna finančna sredstva držav članic in jih ne nadomeščajo. Države članice morajo zato ohraniti enako raven javne porabe na vseh področjih, ki so cilj pomoči skladov. V razvojnih programih je zato potrebno zagotoviti sofinanciranje iz državnih in lokalnih virov. E. E.I.B. - Evropska investicijska banka - daje ugodna posojila in garancije za infrastrukturne naložbe in vlaganja MSP v državah članicah EU pa tudi nečlanicah. EKUJS - Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad Enotni programski dokument - pogodba, ki jo je sklenila Slovenija z Evropsko komisijo po opravljenih pogajanjih. EPD je osnova črpanje virov evropskih strukturnih skladov. V njem so določeni strateški okvir razvoja, prednostne naloge, konkretni ukrepi in okvirna finančna sredstva (evropska in lastna), s pomočjo katerih bo Slovenija skušala doseči zastavljene razvojne cilje. Skupna vrednost EPD, ki vključuje tudi nacionalna javna sredstva, je nekaj več kot 334,5 milijonov EUR oziroma 81 milijard SIT. EQUAL - Pobuda skupnosti, ki podpira boj proti diskriminaciji pri delu in enake možnosti moških in žensk dostopa do delovnih mest, poslov in izobraževanja. ESRR - Evropski sklad za regionalni razvoj ESS - Evropski socialni sklad F. FIUR - Finančni instrument za usmerjanje ribištva G. GD - Generalni direktorati Evropske komisije. I. Interreg - Pobuda skupnosti za sodelovanje med regijami, ki podpira obmejne regije in skupne projekte udeležencev iz različnih držav članic in regij. K. Kohezijska politika EU - (glej strukturna politika) Kohezijski sklad - Finančni mehanizem, ustanovljen s Pogodbo o EU (Maastrichtsko pogodbo), ki financira naložbene projekte za okolje in promet v 14 državah članicah EU. Za projekte kohezijskega sklada veljajo ločena pravila upravičenih stroškov in upravljanja. Kohezijski sklad ni del sistema strukturnih skladov in EPD. Končni prejemnik - je prejemnik sredstev strukturnih skladov - podjetje, institucija, fizična oseba. Končni upravičenec - Je tisti udeleženec v upravljanju strukturnih skladov, ki pripravi in izvede projekt ali odobri državno pomoč. Končni upravičenci v Sloveniji so pravne osebe javnega prava - ministrstva, javna agencija, javni sklad. L. Lizbonska strategija - Evropska unija si je na vrhu v Lizboni leta 2000 zastavila cilj, da postane najbolj dinamično in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ki bo odprto za vse. Med osnovnimi področij delovanja pri zasledovanju tega cilja so razvoj človeških virov, dvig konkurenčnosti ter pospeševanje zaposlovanja in socialnega vključevanja. M. MSP - mala in srednja podjetja N. Nadzorni odbor - Nadzorni odbor je ključno telo, ki spremlja in nadzira izvajanje Enotnega programskega dokumenta in Programskega dopolnila. V njem zastopani predstavniki različnih teles, odgovorne institucije pri izvajanju porabe sredstev strukturnih skladov, predstavniki socialnih partnerjev, lokalnih skupnosti in civilne družbe. NUTS - Nomenklatura teritorialnih statističnih enot- sistem razporeditve regij, ki ga uporablja Evropska komisija. Pri strukturnih skladih so najpomembnejše regije NUTS II in NUTS III. Celotna Slovenija je obravnavana kot ena regija NUTS II, imamo pa tudi 12 statističnih regij na ravni NUTS III, vendar jim sredstva skladov v tem obdobju niso posebej namenjena . NVO - nevladne organizacije O. Organ upravljanja - Organ upravljanja je v Sloveniji institucija, ki je odgovorna za pravilno in učinkovito upravljanje in izvajanje Enotnega programskega dokumenta. To nalogo opravlja Služba vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj P. Phare - Program predpristopne pomoči EU državam kandidatkam iz srednje in vzhodne Evrope. Njegov cilj je bilo prilagajanje zakonodaje in državne uprave zahtevam EU. Plačilni organ - deluje pri Ministrstvu za finance. Odgovoren je predvsem za izvrševanje povračil sredstev strukturnih skladov v proračun. Preverja pravilnost plačil in finančnih postopkov. Pobude skupnosti - Njihov cilj je skupno odzivanje na specifične težave na celotnem območju EU, na primr čezmejno sodelovanje, razvoj podeželja, razvoj mest. Pobude Skupnosti imajo osnovo v smernicah, ki jih v sodelovanju z državami članicami pripravi Evropska komisija. Vsaka pobuda ima svoj organ upravljanja, ta na osnovi smernic pripravi skupni programski dokument, za pobude pa je značilno še skupno upravljanje in spremljanje programov. Pobude skupnosti sofinancirajo strukturni skladi, vendar niso del Enotnega programskega dokumenta. V Sloveniji v tem obdobju delujeta dve pobudi skupnosti: Interreg in Equal. Posredniško telo - Je odgovorno za izvajanje posamezne prednostne naloge EPD. Povračila - Strukturni skladi delujejo po načelu povračil že plačanih stroškov, kar pomeni, da mora prejemnik najprej stroške kriti sam in nato račune predložiti pristojni instituciji. Ta jih povrne, če so ustrezni, če pa meni, da niso upravičeni, jih lahko zavrne. Prednostna naloga - V EPD strateško področje razvoja, ki ima zaradi teže problema, prepletenosti in dolgoročnih posledic (npr. prenizka stopnja izobraženosti prebivalstva, premalo vlaganj v znanost in tehnologijo) prednost pri reševanju - s pomočjo omejenega števila natančno opredeljenih in medsebojno povezanih prednostnih nalog načrtovalci razvoja skušajo doseči ključne razvojne cilje. Programski odbor EPD - delovno telo, ki ga je s sklepom Vlade RS ustanovil organ upravljanja (Služba vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj) in v katerem sodelujejo predstavniki organa upravljanja in posredniških teles, njegovi nalogi pa sta zagotavljanje medsebojno usklajenega procesa izvajanja EPD in oblikovanje skupnih stališč za razpravo na Odboru za razvoj in preobrazbo regij pri Evropski komisiji. Programsko dopolnilo - Ta dokument bolj podrobno izvajanje strategije - opisuje ukrepe prednostnih nalog EPD, navaja razpoložljiva javnofinančna sredstva in deleže pomoči iz strukturnih skladov, merila za prijavitelje, izbor projektov, upravičene dejavnosti in stroške. Sprejme ga organ upravljanja in odobri nadzorni odbor, Evropski komisiji ga država pošlje v informacijo. Programsko obdobje - Sredstva strukturnih skladov temeljijo na večletnih razvojnih programih. Trenutno je v teku programsko obdobje 2000-2006. Za Slovenijo in druge nove članice EU je to obdobje krajše: od 2004-2006. S. Sofinanciranje - Se nanaša na situacijo, ko določen delež financiranja projekta/programa/ sheme prispevajo viri EU. Strukturna politika EU - Ena najbolj pomembnih skupnih politik EU, zajema in povezuje široko področje aktivnosti na evropski ravni, od okolja, transporta, malih in srednjih podjetij, izobraževanja. Strukturni skladi - Skupno ime za ESRR, ESS, EKUJS (usmerjevalni oddelek) in FIUR. Kohezijski sklad ni del strukturnih skladov. skladi so glavni finančni instrument, s katerim EU podpira razvoj evropskih regij, predvsem tistih, ki zaostajajo za najbogatejšimi ali pa se spopadajo s težavami prestrukturiranja gospodarstva. Subsidiarnost - "Načelo subsidiarnosti" pomeni, da mora EU sprejemati odločitve čim bližje državljanom. Z drugimi besedami, EU ne ukrepa (z izjemo zadev, ki so v njeni izključni pristojnosti), razen če je njeno delovanje učinkovitejše od ukrepov sprejetih na državni, regionalni ali lokalni ravni. Tako tudi Skladi posežejo na področjih, ki jih države članice in regije zaradi teže razvojnih razlik in omejenih finančnih sredstev ne zmorejo zadovoljivo rešiti same. U. Ukrep - Sredstvo, s katerim se izvaja prednostna naloga skozi več let in ki omogoča financiranje dejavnosti - s pomočjo instrumentov, kot so javni razpisi, programi, sheme državnih pomoči. Upravičeni stroški - So stroški, ki nastanejo v zvezi z izbranim projektom in izpolnjujejo merila za povračilo iz strukturnih skladov. V. Vrednotenje - V treh različnih fazah programskega obdobja neodvisni izvajalci preverijo razvojno strategijo EPD. V fazi priprave ocenijo ustreznost ciljev in ukrepov ter predloge za financiranje, v sredini obdobja njeno izvajanje, na koncu pa preučijo učinkovitost, uspešnost ter vplive EPD. A   B   C   Č   D   E   F   G   H   I   J   K   L   M   N   O   P   R   S   Š   T   U   V   Z   Ž