|
| Razvojni izzivi | |
| Partnerji |
Nadgradnja Državnega razvojnega programa in nastajanje Enotnega programskega dokumenta sta potekala, predvsem pri horizontalnih vsebinah, v sodelovanju in posvetovanju med
- resornimi ministrstvi
- občinami
- interesnimi združenji,
- socialnimi partnerji,
- nevladnimi organizacijami
- strokovna javnost,
Prva usklajevanja je vodila Agencija RS za regionalni razvoj, po svoji ustanovitvi od začetka 2003 je usklajevanje dokumenta vodila Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Postopoma so se za vse sklade oblikovala delovna telesa in programski sveti. Vprašanja in tehtni predlogi so bili večinoma vnešeni v končno vsebino EPD.
EPD je bil predstavljen po vsej državi, predstavitve in posvetovanja so bila namenjena predstavnikom socialnih partnerjev, poklicnih in trgovinskih združenj, nevladnih organizacij (predvsem s krovno organizacijo CNVOS, lokalnih oblasti, regionalnih razvojnih agencij in drugim zainteresiranim skupinam javnosti. Predstavljena so bila izhodišča, strategija in cilji, pa tudi finančni razrez sredstev EU in pričakovano sofinanciranje. Precejšnja pozornost je bila namenjena načinu izvajanja, spremljanja in vrednotenja. Pri slednjih bodo imeli partnerji v prihodnje vse bolj pomembno vlogo.
Načelo partnerstva v procesu izvajanja strukturnih skladov se zrcali v sestavi nadzornega odbora EPD, ki je odgovoren za spremljanje in nadziranje pomoči. Sestavljajo ga predstavniki organa upravljanja, plačilnega organa, posredniških teles, ministrstev, predstavniki lokalnih skupnosti, nevladne organizacije in drugi partnerji.
Partnerstvo izhaja iz zavedanja, da sodelovanje s partnerji pomembno prispeva h kakovosti, k boljši uravnoteženosti in usklajenosti strateškega dokumenta in da vodi k širšemu dogovoru, ki je nujno potreben za uspešno izvajanje v praksi. V Sloveniji je partnerstvo priložnost za razvoj civilne družbe, strokovno usposobljenost ter za dvig kulture dialoga.
 
|
|
|
