![]() |
||
| Predstavitev HKOM | ||
|
PREDSTAVITEV PROJEKTA HKOM
Vodja sektorja za telekomunikacije: Aleksander Bucik, sekretar |
|
Širitve omrežja v letih 1997 do 1999 |
V začetku leta 1997 je bilo na omrežje HKOM priključenih 289 lokalnih računalniških omrežij preko 230 priključenih končnih vozlišč. V tem letu je bilo povezanih novih 132 lokalnih računalniških omrežij povezanih preko 106 novih priključenih končnih vozlišč. Vsaka nova priključitev zahteva ustrezno konfiguracijo vseh elementov, njihovo fizično namestitev, preizkus delovanja in definiranje ustreznih povezav ter
ACL-ov. V tem letu se je število oddaljenih dostopov do omrežja povečalo za 307, kar je povzročilo definiranje tolikšnega števila novih uporabnikov na sistemu za preverjanje istovetnosti, razdelitev potrebnih kartic za ta sistem in nastavitev delovnih postaj, s katerih so bili omogočeni ti dostopi. Za načrtovanje in upravljanje omrežja ter izvajanje vseh opisanih aktivnosti je bilo v tem letu porabljenih 4130 načrtovalnih in svetovalnih ur ter 10312 ur upravljanja.
Omrežje HKOM se je v letu 1998 povečalo za novih 108 priključenih lokalnih računalniških omrežij, povezanih preko 86 novih priključenih končnih vozlišč. V tem letu se je število oddaljenih dostopov do omrežja povečalo za 341. Za načrtovanje in upravljanje omrežja ter izvajanje vseh opisanih aktivnosti je bilo v tem letu porabljenih 2799 načrtovalnih in svetovalnih ur ter 10828 ur upravljanja.
V letu 1999 je bilo omrežje HKOM dograjeno s 168 priključitvami novih lokalnih računalniških omrežij preko več kot 135 novih priključenih končnih vozlišč. V tem letu se je število oddaljenih dostopov povečalo za dodatnih 396. Za načrtovanje in upravljanje omrežja ter izvajanje vseh opisanih aktivnosti je bilo v tem letu porabljenih 2865 ur načrtovanja in svetovanja ter 12369 ur upravljanja.
|
Posodobitve omrežja HKOM |
Koordinacija delovanja in vzdrževanje omrežja HKOM
Za nemoteno delovanje informacijsko komunikacijskega omrežja in storitev omrežja državnih organov skrbijo predvsem Sektor CVI za telekomunikacije (komunikacijske povezave, strežniki, požarni zidovi, itd.), Sektor CVI za programsko opremo (elektronska pošta), Sektor za upravljanje digitalnih potrdil (šifriranje, imenik X.509), za kakovost in varnost pa skrbita štabni službi Služba CVI za sistem kakovosti in Služba CVI za varovanje in zaščito. Navedeni sektorji in službe svoje aktivnosti koordinirajo tudi s pristojnimi službami oziroma oddelki za informatiko v posameznih organih javne uprave, ki so vključeni v informacijsko telekomunikacijsko omrežje.
Sektorje in službe vodijo sekretarji in podsekretarka. Za koordinacijo in reševanje tehnološko-varnostnih vprašanj pa skrbi tudi neposredno namestnik direktorja
CVI.
| Zunanji izvajalci vzdrževanja |
Zaradi obsega državnega informacijsko telekomunikacijskega omrežja vzdrževanja
nikakor ne more opravljati CVI z lastnimi zaposlenimi. Zaposleni skrbijo za
nadzor nad izvajanjem storitev, strateško načrtovanje omrežja ter za
standarde in protokole, ki zagotavljajo varnost in zanesljivost delovanja omrežja.
Izvedbene storitve in dela na državnem telekomunikacijskem omrežju, ki v
grobem zajemajo načrtovanje in izvedbo povezav, dobavo, inštalacijo in vzdrževanje
opreme, konfiguriranje in administriranje omrežja, pa izvajajo podjetja,
izbrana v skladu s predpisi, ki urejajo ali so urejala oddajo javnih naročil.
| Stroški vzdrževanja (od oddaje naročila) |
| leto 1998 | 256.869.621,00 SIT |
| leto 1999 | 657.145.187,50 SIT |
| leto 2000 | 770.561.279,66 SIT |
| leto 2001 | 992.615.913,66 SIT |
Vzdrževanje komunikacijskega omrežja državnih organov se vrši po vzorcu 24x7 vse dni v letu, kar na letnem nivoju pomeni opravljenih preko 7100 ur dežurstva.
Odločanje o informacijsko telekomunikacijskem omrežju državnih organov