Prostrano omrežje državnih organov - HKOM

Prostrano omrežje državnih organov HKOM je privatno omrežje, ki je zasnovano za prenos podatkov med posameznimi zaključenimi celotami (CURS, DURS, …) in med posameznimi končnimi uporabniki in centralnim sistemom aplikativnih in podatkovnih strežnikov in storitev (elektronska pošta, Internet, klicni dostopi, …). Zaradi svoje vloge je sestavljeno iz dveh med seboj povezanih prenosnih nivojev. To sta fizični prenosni nivo in logični prenosni nivo. Omrežje je povezano s svetovnima omrežjema Internet in X.25, zato mora biti in tudi je, profesionalno varovano in grajeno ter vzdrževano po natančno določenih standardih in pravilih.

Fizični prenosni nivo sestavljajo vozlišča in njihove medsebojne povezave ter povezave do končnih uporabnikov (lokalnih računalniških omrežij uporabnikov) do teh vozlišč.

Vsako vozlišče je sestavljeno iz:

• sistema za medsebojno povezavo vozlišč(E1, ATM, …);
• vmesnikov za povezavo do končnih lokacij (X.21, RS-422);
• sistema za časovno združevanje podatkovnih tokov;
• sistema za statistično združevanje podatkovnih tokov;
• sistema za nadzor in upravljanje z vozliščem;
• sistema za zagotavljanje napajanja;
• sistema za povezavo do končnih lokacij (modemski okvirji, sistem za nadzor modemov in modemi na končnih lokacijah).

Celotno vozlišče je zaključena enota sestavljena iz zgoraj omenjenih sklopov, ki so medsebojno nerazdružljivo povezani in zahtevajo posebno previdnost pri vzdrževanju in odpravi napak. Posebej pomembno pri celotnem omrežju je:

• prenos podatkov po fizičnih vodih, saj so ti v lasti in vzdrževanju Telekoma;
• priključitev naprav za prenos podatkov po fizičnih vodih (modemi), ki so na eni strani priključeni na fizično vozlišče, na drugi strani pa na fizične vode;
• medsebojna sinhronizacija vozlišča in modema (enostavno prilagajanje prenosne hitrosti, možnost dinamičnega dodeljevanje pasovne širine v času različne obremenjenosti omrežja);
• medsebojna sinhronizacija modema na strani vozlišča in končnega uporabnika;
• nadzor nad delovanjem fizične povezave.

V celotnem omrežju HKOM je v tem času že preko 80 vozlišč, ki so medsebojno povezana na najbolj optimalen način, da je zagotovljena največja propustnost podatkovnih vodov in najbolj optimalna dolžina posameznih vodov, ki so v najemu. Na ta vozlišča je povezanih preko 700 končnih točk, kar pomeni 600 fizičnih povezav med vozlišči in končnimi uporabniki. Končnih uporabnikov, torej lokalnih računalniških omrežij, povezanih na omrežje HKOM je preko 1000. Zakaj se število končnih točk in končnih uporabnikov razlikujeta. Razlog je v optimiziranju najetih povezav in s tem stroškov za najemnine.

Vzdrževanje preko 1400 modemov je zahteven projekt. Če za primer vzamemo, da je vsak dan samo z 0,5% povezavami problem, bodisi iz takih ali drugačnih razlogov (izpad napajanja, prekinitev na fizičnih povezavah, …) potem vsaj 3 končne lokacije in še večkončnih uporabnikov ne more uporabljati medsebojnih povezav, servisov in aplikacij, ki so preko omrežja dosegljive.

To so razlogi, ki so nas že v začetku izgradnje omrežja vodili pri:

• strogi standardizaciji vseh gradnikov, ki to omrežje sestavljajo;
• zmanjšanju števila udeležencev pri gradnji, vzdrževanju in odpravi napak v delovanju celotnega sistema.

Le na tak način lahko dosegamo tako delovanje omrežja, ki je v samem vrhu zanesljivosti tudi v primerjavi z največjimi svetovnimi omrežji.

Tega sestavljajo usmerjevalniki. To so elementi, ki medsebojno usmerjajo promet med posameznimi končnimi uporabniki. Tudi ti delujejo po zelo strogih zahtevah, saj je potrebno zagotoviti kar največjo optimizacijo medsebojnih povezav. To je bila ena od ključnih zahtev, ki smo si jo postavili že v začetku izgradnje omrežja HKOM.

Različni proizvajalci omenjene opreme sicer spoštujejo standarde, ki veljajo na področju prenosa podatkov, v najpomembnejših podrobnostih pa se naprave vendarle medsebojno razlikujejo. Nekateri proizvajalci vgrajujejo določene posebne funkcije, ki na primer:

• omogočajo enostavno in pregledno diagnostiko prometa in shranjevanje vitalnih parametrov sistema;
• omogočajo prihranek na medsebojnih povezavah z uporabo posebej prirejenih algoritmov za optimizacijo (prenašajo se samo spremembe, ..).

Tudi na tem področju, torej logičnem prenosnem nivoju, se nam je standardizacija opreme še kako obrestovala, saj je omrežje HKOM na ta način enostavneje nadgrajevati, medsebojno povezovati in vzdrževati, predvsem pa odpravljati napake, saj so elementi med seboj kompatibilni.

Tak način izgradnje celotnega omrežja, tako fizičnega kot logičnega prenosnega sistema ima še eno bistveno prednost in sicer to, da opremo, ki je za eno vozlišče ali končno lokacijo premalo zmogljiva preselimo na manj zahtevna vozlišča oziroma končne lokacije in na ta način zagotovimo najdaljše mogoče obratovanje opreme in s tem prihranek do sedanjih i nvesticij (vsa vozlišča (tako fizična vozlišča kot modemi in vse kar je bilo že opisano), ki so bila kupljena od začetka projekta HKOM, to je od konca leta 1993, so še vedno v uporabi, enako pa velja tudi za vse usmerjevalnike).