|
|
|
|
| Projekti CVI | ||
PROJEKTI CVI
Projekti in naloge v Načrtu informatizacije CVI so strukturirani tako, da gredo od zagotavljanja centralne infrastrukture, do postavitve / uvajanja enotnih metodologij in standardov IT, sledijo nabave lokalne IT opreme, nato vzdrževanje te opreme, na to infrastrukturo so postavljeni aplikativni projekti za skupne funkcije državnih organov in upravnih enot, ob tem pa je zagotovljeno še izobraževanje in uvajanje ter izvajanje sistema kakovosti in zaščite ter varovanja v državnih organih in UE.
Sklopi projektov (seznam je urejen po http://www.gov.si/abecednem vrstnem redu):
1. CENTRALNA BAZA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA
Kratek opis:
Podatke o parcelah in njihovih lastnostih vodi in vzdržuje Ministrstvo za okolje in prostor - Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju besedila: Geodetska uprava) v zemljiškem katastru. V njem se na enoten način vodijo podatki o zemljiščih in njihovih lastnostih za območje celotne države. Vsebuje podatke o približno 5,5 milijonov parcelah s podatki o preko 1 milijonih lastnikov. V zemljiškem katastru se vsako leto spremeni skoraj 6% podatkov. Vodenje in vzdrževanje podatkov v zemljiškem katastru je računalniško podprto. Za potrebe množičnega dostopa do podatkov za različne uporabnike je Geodetska uprava skupaj s Centrom Vlade RS za informatiko vzpostavila sistem hranjenja in dostopa do podatkov zemljiškega katastra in podatkov iz Registra prostorskih enot, ki se dnevno vzdržujejo.
Ustanove, ki sodelujejo:
Geodetska uprava RS, Geodetski inštitut RS, Center Vlade RS za informatiko.
Uporabniki:
Državni organi in nekateri organi javne uprave.
Kontakt:
2. CERTIFICIRANJE CVI PO STANDARDU BS 7799: 1999
Kratek opis:
Na Centru Vlade RS za informatiko je v teku projekt, katerega končni izdelek
naj bi bila priporočila za pripravo informacijske varnostne politike. Pri tem
je osnova standard BS 7799: 1999, ki opisuje upravljalski sistem vodenja za
varovanje informacij (angl. Information Security Management System - ISMS).
Projekt namerava zahteve standarda prilagoditi značilnostim delovanja državne
in javne uprave v Sloveniji in pripraviti enotne smernice (specifikacije oz.
priporočila) za varovanje informacij.
Tudi CVI svoje poslovanje usklajuje s standardom BS 7799:1999. V ta namen je
tudi startal projekt Certificiranje Centra Vlade RS za informatiko po standardu
BS 7799: 1999, ki se omejuje na informacijski sistem CVI. Končni cilj projekta
je pridobitev certifikata po standardu BS 7799: 1999 za CVI, ki potrjuje, da
je vzpostavljen in ustrezno vzdrževan sistem varnosti.
Uporabniki:
Center Vlade RS za informatiko
Kontakt:
Kratek opis:
Ob ustanovitvi Centra Vlade Republike Slovenije za informatiko leta 1993 je
bila določena njegova glavna zadolžitev, t.j. informatizacija državnih institucij.
Eden od ciljev je bil tudi uvedba e-pošte v delo državnih institucij. Tako so
bile leta 1994 državnim institucijam omogočene globalne storitve svetovnega
spleta, s tem pa tudi e-pošta. Prvi e-poštni tip za državne institucije na CVI
je bil cc:Mail. Število uporabnikov na tem sistemu je v letih 1994 do 1998 močno
naraslo. Poleg cc:Mail-a se je začel v tem obdobju na CVI za e-pošto uvajati
tudi Lotus Notes Mail.
Leto 1998 je na nek način predstavljalo prelomnico v ureditvi e-pošte v državnih
institucijah. Proizvajalec programske opreme cc:Mail je prenehal z razvojem
le-tega, kar je tudi pomenilo, da cc:Mail ni podpiral prehoda v letnicah 1999
v 2000. Da bi bil prehod iz cc:Mail-a na druge sisteme čim bolj zvezen, je bilo
poleti leta 1998 postavljeno centralno vozlišče e-pošt in z njim povezan centralni
imenik po standardu X.500. Hkrati z vzpostavitvijo centralnega vozlišča je bil
uveden tudi e-poštni sistem Open Mail, kasneje pa še MS Exchange. Predvsem pa
je vzpostavitev centralnega vozlišča e-pošt omogočila integracijo vseh obstoječih
poštnih sistemov v skupen, centralno nadzorovan in povezan sistem.
Z namenom, da bi pokrili povpraševanje po novih e-poštnih predalih in omogočili
lažji prehod uporabnikom cc:Mail-a na nov, sodobnejši sistem, od začetka leta
2002 na CVI deluje nov centralni e-poštni strežnik.
Uporabniki:
Državni organi in nekateri organi javne uprave.
Kontakt:
4. ELEKTRONSKE UPRAVNE ZADEVA (EUZ)
Kratek opis:
Rešitev, ki jo izvajamo s projektom omogoča sodelovanje državne uprave in občana pri izdaji vloge za izpisek iz rojstne matične knjige, poročne matične knjige in knjige umrlih. Omogoča nadzorovano storitev v smislu dovoljevanja izpolnjevanja elektronskih vlog osebam, ki imajo certifikat uradne službe za izdajo certifikatov v državni upravi, kar z drugimi besedami pomeni, da je storitev omogočena le tistim s certifikati.
Zaradi možnosti dopolnjevanja in širjenja vsebine ter odvisnosti od razvoja projektov, ki pomembno vplivajo na razvoj projekta elektronske vloge, smo na projektu predvideli fazni pristop.
Cilji projekta:
Opis in obseg projekta:
Vlagatelj bo lahko v novem sistemu s pomočjo aplikacije:
Upravna enota bo v novem sistemu lahko s pomočjo aplikacije:
Aplikacija bo skrbela za:
Uporabniki:
Državljani Republike Slovenije.
Organizacija:
Kontakt:
5. ELEKTRONSKO PLAČEVANJE UPRAVNIH TAKS
Kratek opis:
Projekt je posledica sprejetja Zakona o splošnem upravnem postopku in Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, ki omogočata hiter tehnološki razvoj javne uprave in pospešeno uvajanje elektronskega poslovanja v poslovni in javni sektor.
Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu enači elektronsko obliko poslovanja z dosedanjim klasičnim papirnatim poslovanjem, v primeru, da so tako zapisani podatki dosegljivi in primerni tudi za kasnejšo uporabo. Takšna ureditev pa ima posledice tudi na različnih področjih upravnega poslovanja. Eno izmed takih področij so tudi dejanja strank s katerimi se obračajo na organe v postopku (vloge). ZUP namreč šteje za pisno vlogo tudi vlogo napisano s pomočjo elektronskega medija, vendar pa se tako sestavljene vloge presojajo po določbah kasneje sprejetega Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), ki podrobneje ureja določbe glede pošiljatelja, prejemnika, časa in kraja prejema in časa kdaj je bilo sporočilo poslano in kraja od koder je bilo poslano. Poseben problem pa nastopi pri plačevanju taks za vloge v elektronski obliki. ZUP namreč zahteva, da je pred začetkom postopka plačana tudi predpisana upravna taksa.
Osnovni namen projekta je zasnovati postopke plačevanja upravnih taks pri elektronskih upravnih postopkih ter oblikovati priporočila oziroma tehnološke zahteve za informacijske rešitve za takšno plačevanje upravnih taks in izmenjavo podatkov med bančnim sektorjem in upravnimi organi v zvezi s plačili.
Projekt bo obsegal razvoj rešitev, ki jih je potrebno proučiti z vsebinskega vidika. Pri tem bodo imeli zelo velik vpliv dogovori z bankami.
Organizacija:
Uporabniki:
Državljani Republike Slovenije.
Kontakt:
6. E-NOTAR: ELEKTRONSKE KNJIGE SKLEPOV
Kratek opis:
Projekt je del programa projektov e-Uprava in je posledica sprejetja Pravilnika
o overitvi in vodenju knjige sklepov enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo,
ki omogoča notarjem, da overijo knjigo sklepov za potrebe strank tudi v elektronskih
obliki. Notar overi knjigo sklepov enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo
na podlagi 459. člena zakona o gospodarskih družbah.
Predpogoj za izvedbo tovrstnega projekta je tudi Zakon o elektronskem poslovanju
in elektronskem podpisu (ZEPEP), ki ureja določena pravna vprašanja, ki jih
postavljata in zahtevata hiter tehnološki razvoj in pospešeno uvajanje elektronskega
poslovanja v poslovni in javni sektor. Zakon enači elektronsko obliko poslovanja
z dosedanjim klasičnim papirnatim poslovanjem, v primeru, da so tako zapisani
podatki dosegljivi in primerni tudi za kasnejšo uporabo.
Tako notarji, kot tudi njihove stranke bodo pri uporabi knjige sklepov v elektronski
obliki uporabljali kvalificirano digitalno potrdilo, ki ga izda izdajatelj
kvalificiranih digitalnih potrdil SIGEN-CA in to za pravne osebe, ki opravljajo
dejavnosti.
Center Vlade RS za informatiko in notarska zbornica Slovenije pripravita posebno
dokumentno bazo za vodenje knjig sklepov v elektronski obliki z imenom EKS.baza,
ki se bo fizično nahajala na strežniku Centra Vlade RS za informatiko in bo
upravljani v skladu z vsemi zaščitnimi in varnostnimi mehanizmi, ki veljajo
za celotno državno upravo.
Uporabniki:
Notarji, direktorji enoosebnih družb.
Organizacija:
Kontakt:
Kratek opis:
Informacijski sistem elektronskih sej vlade izkorišča obstoječo infrastrukturo
državnih organov v celotnem postopku priprave in izvedbe sej vlade in njenih
delovnih teles. Tako se sklici sej pošiljajo na pooblaščene elektronske naslove
ministrstev in vladnih služb, ter na elektronske naslove ministrov. Vsa pripadajoča
gradiva pa se nahajajo samo na centralnem strežniku v t.i. Vladnem informacijskem
sistemu, kjer so na voljo pooblaščenim uporabnikom, ki jim je dostop dovolil
Generalni sekretariat. V Vladnem informacijskem sistemu so na voljo tudi vsi
sklici sej, dnevni redi ter zapisniki s sklepi.
Pomembna novost so dopisne seje vlade, pri katerem je glasovanje on-line. Ministri
se ob prejemu obvestila o novi dopisni seji (elektronska pošta, SMS) preko računalnika
(stacionarni ali prenosni) povežejo v Vladni informacijski sistem. V tem sistemu
je posebej vidna trenutna sklicana seja, z vsemi točkami, pripadajočim gradivom
in časovno omejitvijo. Ministri lahko po pregledu gradiva takoj glasujejo ter
tudi spremljajo glasovanje svojih kolegov. Predstojniki vladnih služba lahko
podajo samo svoje stališče, nimajo pa možnosti glasovanja. Po preteku roka za
glasovanje, le-to ni več možno, hkrati pa se takoj zgradi poročilo o dogajanju
med sejo (podobno kot magnetogram pri redni seji).
Pri dopisni seji je zaradi zelo kratkih glasovalnih rokov pomembno, da lahko
minister, ne glede na to kje se nahaja, preko prenosnega računalnika in telefonije
aktivno sodeluje pri odločanju.
Delo, opravljeno na projektu e-vlada, je pomembno za informatizacijo poslovanja
vlade v najširšem pomenu besede. Vsaka prenova poslovanja je lahko uspešna le
ob dejstvu, da jo podpre najvišje vodstvo. Zato je še posebej pomembno, da so
v proces vključeni ministri in predstojniki vladnih služb, saj so oni tisti,
ki lahko močno pospešijo informatizacijo v svojih delovnih okoljih. To pa seveda
pomeni zelo dobro osnovo za kar najširše uvajanje informatike v delo organov
državne uprave.
Uporabniki:
Generalni sekretariat ter vsa ministrstva in vladne službe.
Kontakt:
8. E-UPRAVA: ENOTNI DRŽAVNI PORTAL
Kratek opis:
Projekt razdelimo na več faz.
Prva faza obsega razvoj ogrodja portala, postavitev koncepta, oblikovanje ter
vključitev omejenega (dogovorjenega) obsega uporabnih vsebin ter povezav.
Druga faza se dopolnjuje s fazo dopolnjevanja in obvladovanje sprememb na portalu.
V tej fazi zagotovimo pričakovano portalno funkcionalnost (personalizacija,
kategorizacija novic, komunikacija z uporabniki - pogosta vprašanja in odgovori,
ankete, verzije: samo tekstualna, angleška verzija z omejeno vsebino - polna
funkcionalnost).
Faza dopolnjevanja in obvladovanje sprememb: V tej fazi omogočamo nadaljnji
razvoj portala ter permanentno vključevanje uporabnih vsebin ter verzij. Ta
faza začne teči takoj po končani prvi fazi.
Vsi projekti, ki omogočajo informatizacijo procesov, poenotenje obrazcev in postopkov, razvoj aplikacij za podporo elektronskemu poslovanju ter življenjskim situacijam, se definirajo kot samostojni projekti, njihovi rezultati pa se s prilagoditvami vključujejo v portal E-uprava: enotni državni portal. Ti projekti se lahko izvajajo v okviru programa E-uprava (ali v okviru drugih projektov znotraj CVI).
Cilji projekta:
Vzpostaviti enotni državni portal, ki bo pokrival 4 kategorije odnosov. Le-te pokrivamo s pomočjo podportalov.
I.) Odnos: Državljan - država
Poslovanje države z najširšim krogom strank: občani, novinarji, fakultete, tujina
(promocija države). Gre za najširši krog uporabnikov, ki na enostaven in učinkovit
način prihajajo do želenih informacij, ki jih država zbira in ureja. Poleg tega
jim država omogoča tudi poslovanje na elektronski način (dohodnina, podaljšanje
registracij motornega vozila, različne elektronske vloge, itd...), za delo pa
potrebujejo ustrezno prepoznavnost (certifikat) in zaščito. Vse to že ureja
zakonodaja - ZEPEP in Uredba o elektronskem poslovanju.
II.) Odnos: Gospodarski subjekti- država
Podpora poslovanju države s podjetji, poslovnimi partnerji, gospodarskimi subjekti,
ipd... Pri tem gre za uporabnike, ki jim zaupamo. Tako lahko poleg splošnih
informacij posredujemo še specifične informacije kot so: javni razpisi, licitacije,
pregled medsebojnega prometa, ipd... Pristope ščitimo s pomočjo gesel (certifikat)
in posebnimi komunikacijskimi pristopi, v kolikor je to potrebno.
III.) Odnos: Zaposleni v javni upravi - država
Podpora zaposlenim znotraj javne uprave (upravljanje znanja, podpora odločanju,
elektronska pošta, projektne baze, medsebojno sodelovanje, projektno vodenje,
ipd...) v obliki vseh informacij in povezav, ki so zanimive za zaposlene v javni
upravi (npr: zaposlitve - interni razpisi, izobraževanje - upravna akademija,
konference, itd...).
IV.) Odnos: Ustanove javne uprave - država
Na tem podportalu so vzpostavljene vse povezave na ustanove javne uprave, predstavljene
so tudi novosti in aktivnosti posameznih ustanov. Ciljno pa se bodo preko tega
podportala lahko izmenjavale informacije, ki so potrebne za učinkovito delo
med ustanovami (organi) javne uprave.
Uporabniki:
Državljani RS, ustanove (organi) javne uprave, zaposleni v javni upravi, gospodarski subjekti. Informacije prilagojene tudi za tujce, trenutno v angleščini, kmalu večjezično.
Organizacija:
Kontakt:
9. HKOM - SKUPNO KOMUNIKACIJSKO OMREŽJE DRŽAVNIH ORGANOV
Kratek opis:
Omrežje HKOM Centra Vlade RS za informatiko je namenjeno telekomunikacijskemu povezovanju državne in javne uprave Republike Slovenije. Center Vlade za informatiko je zadolžen za zagotavljanje nemotenega delovanja omrežja HKOM, ki omogoča uporabo storitev javne uprave tako občanom, kot tudi pravnim subjektom v skladu z razvojno strategijo podano v dokumentu "e-poslovanje v javni upravi RS za obdobje od leta 2001 do leta 2004". Zaradi velikega pomena omrežja za delovanje vseh organov tako v javni upravi kot tudi za delovanje pravnih subjektov ne celotnem območju Republike Slovenije je postavljena visoka zahteva za zanesljivo delovanje omrežja.
Uporabniki:
Organi državne uprave in nekateri organi javne uprave.
Kontakt:
Kratek opis:
Infoklip je zbirka prispevkov, objavljenih v domačih in tujih medijih, informacij Urada vlade za informiranje ter tiskovnih agencij.
Uporabniki:
Ministrstva in vladne službe ter konzularna predstavništva RS.
Kontakt:
Kratek opis:
InterISPO je del informacijsko aplikativne podpore, ki jo državnim organom zagotavlja Center Vlade RS za informatiko, velja pa kot standard enotnega odločevalskega informacijskega okolja za državne organe RS.
Uporabniki:
Državljani RS.
Kontakt:
12. IS-CVI - INFORMACIJSKI SISTEM CVI
Kratek opis:
Namen tega informacijskega sistema je celovita informacijska podpora vsem dejavnostim CVI, kot to določa sklep o organizaciji in delovnem področju CVI. Z uporabo standardnih metodologij razvoja IS, se je v strateškem planu CVI izdelal organizacijski model CVI, sestavljen iz podmodelov, katere bodo podpirale že obstoječe aplikacije in tiste, ki se bodo po planu predelale ali na novo izdelale in ki se bodo vse postopoma integrirane v celovit IS-CVI, ta pa z okoljem državne uprave in izvajalci.
Ta IS vsebuje (bo vseboval ob zaključku) naslednje podsisteme oz. aplikacije:
Predlagani aplikativni podsistemi (P01 - P09) pokrivajo vse dejavnosti CVI v skladu s pravilnikom o notranji organizaciji - torej sektorje CVI. Poudariti pa je treba, da pa sam IS CVI ne pokriva konkretnih vsebinskih nalog, npr.: PDC - podatkovnega centra - izvajanje obdelav, HKOM - priklopi novih vozlišč, itd., aplikacij - razvoj / vzdrževanje aplikacij, temveč projektne in formalne dejavnosti za izvedbo teh nalog, ki pa jih zagotavljajo strokovne storitve CVI.
Uporabniki:
Mnoge izmed aplikacij IS-CVI pa bodo uporabljali tudi državni organi, kot npr.:
Organizacija:
Kontakt:
13. MPZT IN BLAG MATERIALNO POSLOVANJE S TISKOVINAMI IN PRODAJA
Kratek opis:
Vzrok za začetek projekta je bila potreba vseh upravnih enot, izražena na letnem srečanju junija 1998, za enotno informacijsko podporo "materialnemu in blagajniškemu poslovanju" na okencih upravnih enot.
Aplikacije "MPZT" in "BLAG" služijo za informacijsko podporo upravnemu delu z (vsemi) listinami in plačili strank na okencih UE.
Njena funkcionalnost je v grobem naslednja:
1.faza razvoja - sklop programov MPZT = materialno poslovanje z zaračunljivimi tiskovinami: dobava, skladišče, izdaja, zadolževanje, poraba, ... :
2.faza - sklop programov BLAG= plačevanje tiskovin in upravnih storitev-taks na okencu refrenta, izdaja računa, odvajanje denarja, ... pa vsebuje:
Končna slika delovnega mesta okenca na upravne enote:
Na današnji dan: projekt je bil v celoti implementiran na upravni enoti Ljubljana in izvedeno šolanje ter inštalacija z dano opremo za 1 delovno mesto še na naslednjih UE:
Tako kot pri vsaki aplikaciji pa se pripravlja že nova verzija, ki bo še prijaznejša in hitrejša ter pripravljena v takšni obliki na distribucijskem strežniku, da jo bo možno zelo enostavno naložiti na katerokoli upravni enoti .
S tem bi bilo doseženo, da bi bila izvedena celotna implementacija po vseh upravnih enotah z enako rešitvijo.
Naslednji korak pa bi bil, da bi informacije, ki jih v svojih šifrantih že vsebuje ta aplikacija, ponudili kot enotne informacije za stranke na domačih straneh vseh upravnih enot, tako kot je bilo to marca letos vloženo v podportal državljani, ko smo dali te informacije iz sektor za upravne notranje zadeve upravne enote Ljubljana, kjer je bila aplikacija MPZT in BLAG najbolj uvedena .
Aplikacija vsebuje tudi povezavo na MFERAC in sicer na način: aplikacija "MPZT" izračuna vrednost nabavljenih in prodanih materialov, glede na skupine, potem pa je možno prenesti podatke v sistem MFERAC.
Eden ob bistvenih pogojev za enotno rešitev "prodaje tiskovin" v državni upravi je izdelava in uporaba enotnih šifrantov:
kot vhoda v aplikacijo "MPZT". Zanj je pristojno Ministrstvo z notranje.
Združitev prodaje tiskovin z upravnim postopkom
Namen, ki pa je botroval izdelavi programov MPZT in BLAG nakazuje potrebo po avtomatizaciji celotnega procesa od vloge do odločbe - ki ga lahko gledamo skozi materialno oz. denarno plat, t.j. skozi "prodajo".
Dosedanje izkušnje: obseg dela, vsaj na upravnih notranjih zadevah, ki je tako velik, da na nekaterih področjih ne bi mogli odpraviti zaostankov nekaj let (npr. upravna enota Ljubljana, sektor za upravne notranje zadeve, osebna imena). Z uporabo metode obdelave podatkov izdanih računov, po kateri je izdaja računov stranki povezana z izpisom njene vloge, itd., se je nakopičeno delo za npr. devet let opravilo v petih mesecih! Zadnji primer uvajanje "tehnologije izdaje računov" v upravni postopek, na oddelku za potne listine in tujce, nakazuje novo dimenzijo, kjer v upravnem postopku ni problem sama izdaja računov, temveč celotna organizacija upravnega postopka.
Predlog gre zato v smer, po kateri bo razvoj računalniške podpore neposrednemu delu na okencu organiziran tako, da so zadovoljene vse zahteve Zakona o splošnem upravnem postopku in vseh materialnih predpisov in uresničena ideja "stranka je kupec državne storitve". Skratka t.i. "izdajo računov" povzroči reorganizacijo upravnega postopka tako, da bodo transakcije sprejemanja vlog služile nadaljni obdelavi podatkov, ki bo dala odgovor na vprašanje Ali izdajo računa izkoristiti za pripravo podatkov tudi za vodenje posebnega ugotovitvenega postopka?
Aplikaciji "MPZT in BLAG" na današnji dan vsebujeta vse vsebinske zahteve upravne enote, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za finance. Pomenita enotno rešitev za vse upravne enote. Z njuno implementacijo se nadomesti množica različnih lokalnih rešitev in omogočilo še vsem tistim upravnim enotam, ki nimajo nobene rešitve, da jo pridobijo.
Generalno bi se na enoten način podprlo upravljanje s tiskovinami na področju upravnih notranjih zadev, nadzor nad pobranim in odvedenim denarjem na okencih upravnih enot, podatke iz izdanih računov strankam pa uporabilo za upravno statistiko, s katero bi razporejali delo referentov, vplivali na zaostanke, itd ...
Organizacija:
Kontakt:
14. NADZOR SISTEMOV ZA NEPREKINJENO NAPAJANJE
Kratek opis:
Namen projekta je omogočiti nadzor nad UPS sistemom, DEA in klimo, ki bi se izvajal preko prostonapetostnih kontaktov. S tem bi lahko pridobili informacijo o statusu posameznih enot, kar bi omogočilo vzdrževalcem, da bi bili v primeru alarmnih stanj ustrezno opozorjeni preko elektronske pošte, SMS sporočila ali telefaksa.
Uporabniki:
Center Vlade RS za informatiko
Kontakt:
16. OVERITELJ DIGITALNIH POTRDIL
Kratek opis:
Legitimnost e-poslovanja je pogojena z ustrezno zaščito podatkov ter zagotavljanjem
nedvoumne identitete v računalniških sistemih in omrežjih.
Digitalna potrdila so sestavni del tehnoloških rešitev, ki nudijo dve osnovni
možnosti za zasebnost v elektronskem poslovanju in komuniciranju. Gre za šifriranje
podatkov, ki zagotavlja zaupnost, in digitalni podpis, ki je digitalna alternativa
klasičnemu podpisu. Digitalni podpis zagotavlja nedvoumno identiteto imetnika
digitalnega potrdila, nezatajljivost lastništva podpisanih e-podatkov, ter celovitost
oz. integriteto e-podatkov, kar pomeni, da ni mogoče spremeniti ali drugače
popraviti brez (vednosti) podpisnika samo dela podatkov.
Overitelja na CVI sestavljata dva izdajatelja digitalnih potrdil: SIGOV-CA in
SIGEN-CA. Prvi je začel delovati 1. junija 2000. Ker je Zakon o e-poslovanju
in e-podpisu stopil v veljavo šele kasneje, 1. septembra 2000, je SIGOV-CA začela
še enkrat z uradnim delovanjem 17. januarja 2001, SIGEN-CA pa 9. julija 2001.
Takrat je tudi začela delovati prijavna služba za sprejem zahtevkov za digitalna
potrdila na CVI, od konca leta 2001 pa se sprejem vlog za državljane vrši po
vseh upravnih enotah v RS.
Uporabniki:
Uslužbenci državne in javne uprave, ki uporabljajo digitalna potrdila SIGOV-CA za elektronsko poslovanje v okviru uprave, in državljani ter pravne osebe (podjetja), ki uporabljajo digitalna potrdila SIGEN-CA za elektronsko poslovanje.
Kontakt:
17. POSODOBITEV IZMENJAVE ELEKTRONSKIH SPOROČIL - MQ
Kratek opis:
Pri obstoječem sistemu obdelave elektronskih sporočil se pojavljajo sledeči problemi:
Uporabniki:
Center Vlade RS za informatiko, Carinska uprava RS in ostali uporabniki storitev PDC.
Kontakt:
18. PPUE - PRENOVA POSLOVANJA UPRAVNIH ENOT RS
Kratek opis:
Projekt PPUE nadaljuje večletna prizadevanja Centra Vlade RS za informatiko (CVI), da se poslovanje upravnih organov posname, analizira in postavi na nove temelje, tehnološko posodobi ter poenoti.
Z namenom izvajanja storitev za potrebe e-poslovanja upravnih organov, najprej upravnih enot, je bil že junija 1997 ustanovljen poseben konzorcij štirih organizacij, ki ga sestavljajo: Univerza v Ljubljani - Visoka upravna šola in podjetja SRC.SI, ComLand d.o.o. in PRIS Inženiring d.o.o..
Osrednji cilji projekta prenova poslovanja in informatizacija UE:
Zasnova projekta
Celoten projekt je trenutno opredeljen skozi štiri podprojekte:
Opisi izdelkov 1.faze projekta:
a) Prenovljeni in poenoteni in postopki UE
V sklop tega izdelka sodi:
Za modeliranje postopkov bo uporabljeno orodje ARIS.
MNZ - Urad za organizacijo in razvoj uprave bo skupaj z resornimi organi zagotovil
končno verifikacijo postopkov.
b) Register postopkov in dokumentov
Aplikacija Register postopkov in dokumentov bo izdelana v skladu s specifikacijo in na osnovi obstoječega prototipa. Vključuje povezavo z ARIS-om in subportalom. Prototip bo potrebno prilagoditi za dostop preko Interneta.
Informacijska rešitev Registra bo predstavljala deklarativni del vseh
storitev, ki se izvajajo na upravnih enotah in bo namenjena tako zaposlenim
v upravnih enotah, kot tudi občanom in organizacijam, ki bodo lahko preko subportala,
izhajajoč iz življenjskih situacij (naborov postopkov), prišli do seznama predpisov,
ki so osnova za izvedbo posameznih upravnih postopkov, do pregleda postopkov
in dokumentov (obrazcev, ki jih je potrebno izpolniti), ki se nanašajo na posamezni
postopek.
Vse baze podatkov vezane na register bodo dostopne prek Interneta.
Načrtovani Register ima pa tudi povsem operativno funkcijo. Predstavljal bo
osnovo za razvrščanje in spremljanje izvajanja postopkov v okviru sistema upravne
statistike ter v okviru sistema upravljanja postopkov (Workflow).
Baza postopkov
V sklopu tega izdelka bodo s pomočjo aplikacije Register postopkov in dokumentov
v bazo zajeti opisi postopkov, grafični prikazi postopkov in strukturirani podatki
o postopkih za vse obdelane postopke v okviru te faze projekta. Ta baza se bo
kasneje sproti dopolnjevala in ažurirala dokler ne bo zajemala vseh postopkov,
ki jih izvaja državna uprava.
Baza dokumentov
Poleg baze postopkov bo nastavljena tudi baza standardnih dokumentov, ki jih
uporabljajo upravnih enotah pri izvajanju obravnavanih postopkov.
Dokumenti bodo standardizirani in razdeljeni v standardne gradnike, na podlagi
katerih bo mogoče avtomatično generirati dokumente, ki nastopajo v obravnavanih
postopkih.
c) Metodologija upravnega nadzora in spremljanja učinkovitosti
Za spremljanje in nadzor dela upravnih enot (pred letom 1995 občin) je bil že v začetku osemdesetih let razvit sistem tako imenovane upravne statistike, ki je bil v samostojni Sloveniji nekritično povzet z vsemi slabostmi in vse do danes ni bil izboljšan. Največja pomanjkljivost tega sistema je, da upravnih nalog/postopkov ne razvršča po zahtevnosti pač pa jih vse meče v isti koš. Taka statistika daje sicer približen vpogled v ažurnost delovanja upravnega organa ter zamude in zaostanke ki nastajajo pri njegovem delu (upravni nadzor), nič pa nam ne pove o njegovi učinkovitosti. Metodologija, ki jo bomo razvili bo slonela na naslednjih elementih:
Metodologija bo osnova za izdelavo računalniške rešitve za upravni nadzor in spremljanje učinkovitosti najprej upravnih enot
d) Osnutek sprememb uredbe in navodila o pisarniškem poslovanju
Uredba in navodilo o pisarniškem poslovanju iz leta 1994 sta bili že do zdaj deležni številnih kritik zaradi pomanjkljivosti in nedorečenosti. S sprejemom Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu pa so se na široko odprla vrata za uvajanje elektronskih storitev državne uprave, kar pa zahteva predhodno temeljito dopolnitev in revizijo sistema pisarniškega poslovanja upravnih organov. V tem okviru bomo formirali ekspertno skupino, ki bo pripravila osnutek nove uredbe in navodila o pisarniškem poslovanju državnih organov.
e) Katalog življenjskih situacij
Za delovanje in uporabo javnega elektronskega subportala bo potrebno izdelati katalog življenjskih situacij. Katalog bo vseboval seznam življenjskih situacij, v zvezi s katerimi se občani obračajo na upravne organe in jim le-ti nudijo različne storitve ter storitve, ki jih uprava nudi v zvezi s temi življenjskimi situacijami.
f) Metodologija prenove upravnih postopkov
Dejstvo je, da se poslovanje upravnih organov, ne samo tistih na lokalni ravni pač pa tudi samih ministrstev in drugih državnih organov kljub neštetim reorganizacijam, harmonizacijam in tudi postopni informatizaciji v svojem bistvu ni spremenilo bistveno na bolje, celo nasprotno, v nekaterih ključnih resorjih ugotavljamo izrazito neučinkovito poslovanje, pomanjkanje preglednosti, sodelovanja in koordinacije med resorji itd. Ne nazadnje kritike ekspertov EU naslovljene na slovensko Vlado ugotavljajo prav to. Ugotavljamo, da bo potrebno podoben projekt prenove poslovanja, kot smo ga zastavili najprej v upravnih enotah, izpeljati tudi po drugih državnih organih. Zato bi veljalo metodologijo prenove, ki je bila izoblikovana in preizkušena na primeru upravnih enot formalizirati in standardizirati ter jo kot enega od strateških izdelkov CVI ponuditi drugim upravnim organom.
Metodologija prenove poslovanja upravnih organov bo izhajala in bila usklajena z drugimi pomembnimi, že izdelanimi strateškimi dokumenti in rešitvami CVI, omenimo naj predvsem Metodologijo strateškega planiranja in Metodologijo projektnega vodenja.
g) Zaključno poročilo
V zaključnem poročilu bodo zapisane izkušnje izvajalcev podprojekta in smernice
za nadaljevanje.
Uporabniki:
Vsi zaposleni v UE, resorna ministrstva in stranke uprave.
Organizacija:
Kontakt:
19. PVZ - POLITIKA VAROVANJA IN ZAŠČITE
Kratek opis:
Z vse večjo uporabo informacijsko telekomunikacijske tehnologije (ITkT) v javni upravi tako za obdelavo podatkov kot tudi komunikacijo med organi in strankami v upravnih, sodnih in drugih postopkih, medsebojno med organi javne uprave ter med organi javne uprave in drugimi osebami, se pojavlja tudi vse večja potreba po enotnem sistemu zagotavljanja varnosti in zaščite podatkov in ITkT v javni upravi. Center Vlade RS za informatiko (CVI) je skupaj z zunanjimi strokovnjaki najprej opravil vrsto strokovnih analiz in na njihovi podlagi pripravlja priporočila za pripravo informacijske varnostne politike, ki naj bi v čim večji meri služila kot delovni pripomoček in opora vsem organom javne uprave pri zahtevnem in dolgotrajnem postopku zagotavljanja informacijske varnosti. CVI bo zaradi lažjega usklajevanja z drugimi organi javne uprave in hkrati zagotavljanja večje formalne teže teh priporočil le-ta predlagal Komisiji Vlade RS za informatizacijo javne uprave v obravnavo in sprejem.
Uporabniki:
Vsi organi javne uprave.
Kontakt:
20. RAZVOJ IN IMPLEMENTACIJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA PODPORO PROJEKTNEMU VODENJU - PROJKETNA PISARNA PP2
Kratek opis:
Na podlagi izdelane Metodologije vodenja projektov v državni upravi, ki je bila maja 1997 sprejeta s strani Vlade RS, je bila izdelana prva verzija informacijskega sistema Projektna pisarna, ki je bila v istem letu implementirana na Centru Vlade RS za informatiko, v naslednjih letih pa tudi na nekatere druge državne institucije. Informacijski sistem je sestavljen iz več modulov in je bil izdelan v okolju Lotus Notes ver. 4.6. Na podlagi izkušenj pri delu s Projektno pisarno in na podlagi razvoja tehnologije, je bil informacijski sistem v letu 1999 v celoti prenovljen, nastala je nova verzija PP2. Informacijski sistem PP2 omogoča vzpostavitev in spremljanje projektne dokumentacije, kar zagotavlja nadzor nad izvajanjem projekta, skladno z MVPDU/IT.
Več o tem ...
Uporabniki:
Center Vlade za Informatiko, državni organi.
Kontakt:
21. REGISTER PREDPISOV SLOVENIJE
Kratek opis:
Register predpisov Slovenije omogoča dostop in pregled vseh pravnih predpisov, izdanih v Republiki Sloveniji.
Ustanove, ki sodelujejo:
Služba Vlade za zakonodajo, Služba Vlade za evropske zadeve, Center Vlade RS za informatiko
Uporabniki:
Državljani RS, strokovni delavci Evropske komisije.
Kontakt:
Kratek opis:
V Registru prostorskih enot Geodetske uprave Republike Slovenije se vodijo in vzdržujejo podatki o prostorskih enotah, kamor sodijo tudi ulice in hišne številke. Podatki iz Registra prostorskih enot omogočajo razvoj geoinformacijskih sistemov, saj predstavljajo geometrijsko osnovo za geolociranje podatkov (statističnih podatkov in podatkov drugih strok) v prostor. Register prostorskih enot je eden od treh najpomembnejših registrov v državi. S Centralnim registrom prebivalstva Republike Slovenije in Poslovnim registrom Slovenije tvori informacijsko jedro, ki predstavlja osnovo za druge registre in evidence
Več o tem ... (dostopno samo v omrežju HKOM
Ustanove, ki sodelujejo:
Geodetska uprava RS, Center Vlade RS za informatiko.
Uporabniki:
Državna in javna uprava RS.
Kontakt:
Kratek opis:
Projekt obsega razvoj, implementacijo in tehnično podporo informacijski podpori elektronskega poslovanja z dokumentarnim gradivom.
Uporabniki:
Urad predsednika države, urad predsednika vlade, generalni sekretariat, večina ministrstev, vladne službe, računsko sodišče, urad varuha človekovih pravic, upravne enote.
Kontakt:
25. STRATEŠKI PLAN SKUPNEGA DELA INFORMACIJSKIH SISTEMOV DRŽAVNE UPRAVE
Kratek opis:
V skladu s sklepom Vlade RS leta 1996 je Center Vlade RS za informatiko (CVI)
leta 1997 pripravil enotne metodološke podlage za strateško planiranje in
nasploh za razvoj informacijskih sistemov - konkretno - enotno metodologijo
razvoja informacijskih sistemov (EMRIS).
Po nastanku te metodologije je bilo ugotovljeno, da je primerno, če se najprej
izdela strateški plan tistega dela resornih vsebin, ki se izvajajo na vsakem
državnem organu in ki naj bodo zato tudi enotno informacijsko zasnovane. Delovno
smo te vsebine poimenovali "skupne funkcije". Tako se je leta 1997 začel projekt
za naslovom "Strateški plan skupnega dela informacijskih sistemov državne uprave",
katerega glavni rezultat je izdelek - dokument z istim naslovom. Ta dokument
predstavlja osnovo za posamezne strateške plane po državnih organih, kjer s
pomočjo podrobnejše analize, dodajo v ta okvir vse svoje specifike. V tem dokumentu
se je najprej opredelilo tkim. "skupne funkcije", nato pa, v skladu z metodologijo
EMRIS - 1.faza - strateško planiranje - izdelalo vse modele in načrt IT za
naslednje srednjeročno obdobje.
Ker pa je strateški plan živ dokument, in ker se v organih in njihovi okolici
stalno dogajajo spremembe, ga je potrebno tudi osveževati; zato na CVI izvajamo
tudi projekt "Skrbništvo strateškega plana razvoja skupnega dela informacijskih
sistemov državne uprave". Naš cilj je vzdrževati ažurno verzijo strateškega
plana in s tem podati podlage za prehod skupnega dela državnih organov na elektronsko
poslovanje.
Postopek skrbništva strateškega plana skupnih funkcij je dosedaj potekal tako,
da je bil najprej izdelan vprašalnik, ki je namenjen samostojnemu izpolnjevanju
in ki je bil razdeljen 18 državnim organom, za katere je bilo ugotovljeno,
da, glede na vsebino njihove pristojnosti, pokrivajo največ tkim. "skupnih
funkcij". Po prejemu vseh 18 izpolnjenih vprašalnikov s strani teh državnih
organov, se je izdelala podrobna analiza, katere zaključki so se uporabili
v novi verziji dokumenta "Strateški plan skupnega dela informacijskih sistemov
državne uprave". Ker pa dejansko te tkim. "skupne funkcije" uporabljajo tudi
vsi ostali državni organi, je vprašalnik primeren tudi zanje; poleg tega lahko
v vprašalnik vnesejo tudi ostale tkim. "izvirne funkcije" oziroma vso njihovo
specifiko delovnega področja, za katerega so pristojni. Tako smo izdelali intranetno
aplikacijo, ki podpira ta vprašalnik. Z izpolnitvijo le-tega s strani vseh
državnih organov bomo zelo hitro dobili celovito sliko vsebine, organizacije
in informatike v državni upravi.
Vsi državni organi lahko dostopijo do aplikacije "Vprašalnik za pridobitev
podatkov za potrebe strateškega planiranja informatizacije državne uprave"
preko domače strani Centra Vlade RS za informatiko.
Priporočljivo pa je, da vprašalnik uporabijo tudi drugi organi javne uprave,
predvsem lokalne skupnosti.
Uporabniki:
vsi državni organi, lahko tudi drugi organi javne uprave, predvsem organi lokalne
samouprave.
Prosojnice (dostopno samo v omrežju HKOM):
Kontakt:
, sekretar
26. ZAGOTAVLJANJE ENOTNEGA PROGRAMSKEGA OKOLJA IN VARNA PRIJAVA V OMREŽJE
Kratek opis:
Uporabniške zahteve in zahteve, ki jih narekuje varnostna politika, jasno kažejo na to, da obstoječe tehnološke rešitve na področju integracije in varnosti informacijskega sistema niso zadostne. Najbolj pogosta uporabniška zahteva je poenostavitev sistema prijav, ki se kaže predvsem v potrebi po zmanjšanju števila gesel, ki jih uporabniki morajo vzdrževati pri dostopu do različnih storitev, sistemov in podatkovnih baz. Z vzpostavitvijo enega gesla za dostop do več storitev se kontrola dostopa osredotoči v eni točki, ki jo je potrebno še posebej varovati in nadzirati. Zato je smiselno razmisliti o dopolnilnih metodah avtentikacije, ki razen (enega samega) gesla v proces prijave vpeljejo še dodatne metode preverjanja (npr. pametne kartice ali biometrične naprave).
Več o tem ...Uporabniki:
Center Vlade RS za informatiko in upravne enote.
Kontakt:
27. ZAGOTAVLJANJE LICENC LOTUS NOTES PROGRAMSKE OPREME
Kratek opis:
Center Vlade za Informatiko je 28.12.2000 v imenu državne uprave Republike Slovenije podpisal z IBM/Lotus pogodbo Lotus International Passport Advantage Agreement (Complete Enterprise Option - CEO). Pogodba zajema 10.000 uporabnikov Lotus programske opreme iz produktnega sklopa Lotus Comunications in naročnino na nove različice za obdobje 2 let.
Uporabniki:
Upravičenci do uporabe licenc so organi izvršilne veje oblasti oziroma izvajalci upravnih funkcij, vključno s službami, upravnimi enotami in organi in organizacijami v sestavi Vlade in posameznih ministrstev (po proračunski terminologiji: vladni proračunski uporabniki), razen Policije, Slovenske vojske ter Carinske in Davčne uprave.
Kontakt:
28. ZAGOTAVLJANJE LICENC PROGRAMSKE OPREME ZA DELOVNE POSTAJE ZA LASTNE POTREBE IN POTREBE UPRAVNIH ENOT
Kratek opis:
1.1.2000 je bil sklenjen Microsoft Enterprise Agreement (MS EA), ki velja za
obdobje treh let in pokriva Microsoft Office Premium Edition (vse verzije oz.
jezikovne različice) in odjemalsko licenco (Client Access License) za Microsoft
BackOffice. Center Vlade za informatiko (CVI) je k sporazumu pristopil za lastne
potrebe in potrebe Upravnih enot.
Poleg Microsoft programske opreme se znotraj razpoložljivih finančnih sredstev
zagotavljajo tudi licence za ostala programska oprema, ki se uporablja na delovnih
postajah.
Več o tem ... (dostopno samo v omrežju HKOM)
Uporabniki:
Center Vlade RS za informatiko in Upravne enote.
Kontakt:
Kratek opis:
Projekt je posledica sprejetja sklepov Vlade Republike Slovenije, 47. seja,
z dne 25. oktober 2001, ki so se nanašali na predloge sklepov Komisije Vlade
Republike Slovenije za odpravo administrativnih ovir. Vlada Republike Slovenije
je namreč z 7. sklepom omenjene seje zadolžila Ministrstvo za notranje zadeve,
da v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvom
za zdravje, Ministrstvom za informacijsko družbo in Centrom Vlade RS za informatiko
najkasneje do 31. 01. 2001 pripravi normativne in tehnološke rešitve za neposredni
vpogled v javne evidence državnih organov in nosilcev javnih pooblastil v postopkih
odločanja o pravicah in obveznostih posameznikov na področju zdravstvenega,
pokojninskega, invalidskega in socialnega skrbstva.
Z namenom razreševanja te problematike, je Urad za organizacijo in razvoj uprave,
pristopil k razlagam 139. člena Zakona o upravnem postopku. Za vse vpletene
stranke bo nastalo tolmačenje in navodila za izvedbo v okviru Vladne uredbe.
Predmet tega vzpostavitvenega dokumenta je urediti projekt, ki se nanaša na
medsebojno povezavo med ZPIZ-om (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje),
CVI-jem (Centrom Vlade RS za informatiko) ter CRP-jem (Centralnim registrom
prebivalstva) s ciljem, da se vzpostavi (ne)posredni dostop do podatkov CRP
z namenom ažurnega in racionalnega pretoka podatkov med organi uprave. V nastajajoči
e-upravi je CRP prevzel vlogo referenčne podatkovne baze za področje prebivalstva.
Predpogoj za izvedbo tovrstnega projekta je ustrezna infrastrukturna povezanost
dveh IBM host računalnikov preko najetega komunikacijskega voda med ZPIZ in
CVI-jem.
Cilji projekta:
Osnovni namen projekta je, da z uporabo informacijskega sistema zagotovimo
ZPIZ-u nemoten in stalni pristop do referenčne baze CRP. Na ta način omogočimo
referentom ZPIZ, da sami pridobijo ustrezne podatke iz evidenc javne uprave
(registra) za potrebe zavarovancev, ki uveljavljajo pravice na ZPIZ-u.
Zavarovanci morajo namreč ZPIZ-u predložiti vrsto z zakonom zahtevanih dokumentov
ob uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Le-ta
so ključni dokaz za izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravice. Projekt se
bo omejil predvsem na vsebinska področja pridobivanja naslednjih podatkov:
Vsi podatki, ki so povezani z nahajališčem podatkov CRP, se bodo posredovali
v transakcijski sistem ZPIZ v dogovorjeni obliki in formatu. Aplikativno bomo
zagotovili ustrezno sledljivost podatkov.
Projekt bo zahteval tudi ustrezno nadgradnjo CRP-ja, - izdelati bo potrebno
aplikacije za sprejemanje zahtevkov in posredovanje podatkov v dogovorjeni obliki,
z upoštevanjem vseh pravil, ki jih narekuje varnostna shema CRP. Na ta način
postane CRP oz. register z razširjeno funkcionalnostjo e-CRP osnova za racionalni
in moderni način poslovanja z viri in upravičenimi uporabniki podatkov CRP-ja
znotraj e-uprave.
Več o tem ...
Projekt bo razdeljen na posamezne faze, ki bodo vsaka za sebe predstavljale zaključen podprojekt.
Prva faza bo omogočila infrastrukturno povezavo centralnih računalnikov ZPIZ-a in CVI-ja (kjer se nahaja tudi baza podatkov CRP) preko najetega komunikacijskega voda. Poleg tega bomo v tej fazi izdelali tudi ustrezne aplikacije za posredovanje zahtevkov do CRP-ja, preverjanje upravičenosti uporabnikov do zahtevanih podatkov, posredovanje rezultatov do referentov ZPIZ-a in evidentiranje posameznih zahtevkov. Na ta način omogočimo ZPIZ-u, da lahko v praksi izvaja 139. člen ZUP-a. V praksi pa to pomeni, da državljanom, strankam ZPIZ-a, ne bo potrebno prinašati potrdil o stalnem prebivališču in državljanstvu. S tem se bo pomembno zmanjšal pritisk in gneča pred okenci na upravnih enotah, prineslo pa bo tudi številne prihranke tako državljanom kot tudi upravnim enotam.
Druga faza bo omogočila razširitev G2G (relacija: ustanove javne uprave z ustanovami javne uprave) aplikacij oz. uporabo aplikacij, ki posredujejo zahtevke za pridobivanje podatkov iz matičnih knjig (in sicer iz: rojstne matične knjige, poročne matične knjige ter matične knjige umrlih). Rezultati bodo posredovani v standardnem formatu v obliki podatkov, ki se bodo avtomatsko zapisovali v lastne evidence ZPIZ-a.
Tretja faza pa bo predstavljala izdelavo procedur za dnevno ažuriranje lokalnih evidenc ZPIZ s podatki, ki jih hrani in zbira ZPIZ. Ta faza bo predstavljala predvsem element, ki bo pripomogel k manjši frekvenci pristopov do CRP-ja ter višjo stopnjo robustnosti informacijskih virov (podvojenost podatkov pomeni tudi večjo razpoložljivost ter višjo stopnjo hitrosti pristopov do podatkov). Poleg tega spremembe v CRP-ju in njihov prenos v lastne evidence ZPIZ - pomeni tudi avtomatsko proženje določenih postopkov v službah ZPIZ-a.
Celotni sistem bo podprt z uporabo centralnih servisnih modulov, ki so že v uporabi pri drugih projektih, ter upoštevanjem varnostne sheme, ki jih narekuje politika CRP-ja.
Uporabniki:
Ustanove javne uprave.
Organizacija:
Kontakt:
